Acetilketen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Acetilketen
Diketene-2D-skeletal.png
Diketene-from-xtal-3D-balls.png
Imena
IUPAC ime
Metilen-2-oksetanon
Sistematično ime
diketen
Druga imena
γ-metilenbutirolakton, But-3-en-3-olid, 3-Buteno-beta-lakton, 4-acetil keten, Keten dimer, 3-Buteno-beta-lakton
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ECHA InfoCard 100.010.562
Lastnosti
C4H4O2
Molska masa 84,07336 g/mol−1
Gostota 1,09 g·cm–3
Tališče -6,5 ºC
Vrelišče 127,4 ºC
Parni tlak 7,889 mmHg
Termokemija
-2.263 kJ/g
Nevarnosti
R-stavki (zastarelo) 10-20
S-stavki (zastarelo) 2-3
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 3: Liquids and solids that can be ignited under almost all ambient temperature conditions. Flash point between 23 and 38 °C (73 and 100 °F). E.g. gasolineHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 2: Undergoes violent chemical change at elevated temperatures and pressures, reacts violently with water, or may form explosive mixtures with water. E.g. white phosphorusNFPA 704 four-colored diamond
3
3
2
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Acetilketen (formula: CH2:CCH2(O)O)je čista brezbarvna lahko hlapna tekočina z zbadajočim vonjem, pri čemer so hlapi težji od zraka[1].

Uporablja se kot kemični reagent v organski kemiji. Je lahko vnetljiva, strupena in jedka tekočina s plameniščem 30oC in vžigno temperaturo 200oC.

Nevarne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Hlapi in tekočina močno dražijo in poškodujejo oči, kožo in dihala. Možen je nastanek pljučnega edema. Tekočina se resorbira skozi kožo.

Ukrepi ob požaru[uredi | uredi kodo]

Hlapi se zelo lahko vžgejo. Tekočina je zelo hlapna. Hlapi tvorijo z zrakom strupene, jedke, eksplozijske zmesi, ki so težje od zraka. Razširjajo se pri tleh in pri vžigu lahko ogenj zajame velike površine. Nevarnost vžiga zaradi vročih površin, odprtega plamena in isker.

Nevarnost razleta posod pri stiku diketena z mineralnimi kislinami, raztopinami hidroksidov, amini itd. zaradi hitre tvorbe plinov.Pri segrevanju spontano polimerizira. Silovito lahko reagira z vodo (nevarnost razleta zaprte posode).

Za gašenje majhnih požarov se uporablja aparate na prah ali pesek. Za velike požare se uporablja peno ali razpršen vodni curek; aparatov na prah ne smemo uporabljati (nevarnost silovitih reakcij). Posode se hladijo z razpršenim vodnim curkom.

Viri[uredi | uredi kodo]