Ašina Dudži

Ašina Dudži
阿史那都支
Ašina Dudži ; 阿史那都支
Kagan Zahodnega turškega kaganata
Vladanje	676–679
Predhodnik	Ašina Miše (kot šingšivang kagan) ; Ašina Budžen (kot dživangdžue kagan)
Naslednik	Ašina Juančing (kot šingšivang kagan) ; Ašina Kušrak (kot dživangdžue kagan)
Rojstvo
Smrt	679; Čangan, Dinastija Tang
Rodbina	Ašina
Religija	tengrizem

Ašina Dudži (tradicionalno kitajsko prestolno ime 走其可汗, pinjin zoujikehan, tradicionalno kitajsko osebno ime 阿史那施於北庭, pinjin ašinašijubeiting, Ašina Šijubeiting) je bil od leta 676 do 679 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 679, Čangan, Dinastija Tang.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Njegove povezave z drugimi člani dinastije Ašina niso znane. Cesar Gaozong ga je leta 671 imenoval za poveljnika območja Fujan (匐延), ki je bilo naseljeno večinoma s čumukunskimi plemeni (処木昆部). Leta 676 se je razglasil za kagana Zahodnega turškega kaganata (On Oq) oziroma šišing kagana (kitajsko 十姓可汗, dobesedno 'kagan desetih plemen'), sklenil zavezništvo s Tibetanci in vdrl v protektorat Anši.^[1]^[2]

Tang se mu je maščeval in nadenj poslal generala Pei Šingjiana. General je Dudžija zaprosil, naj se mu pridruži kot spremljevalec za pospremitev perzijskega prestolonaslednika Narseha v njegovo domovino, ko se mu je pridružil, pa ga je aretiral in poslal v Čangan.^[3]

Na prestolu ga je zamenjal Vang Fangji (王方翼). Dudžijev grad je prešel v Narsehovo last.

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ Naito, Midori (1988). Nishi-Tokketsushi no kenkyū [History of the Western Turks] (v japonščini). Tokyo: Waseda Daigaku Shuppanbu. str. 276–278. ISBN 4-657-88215-5.
↑ Moriyasu, Takao (1984). »Toban no Chūō Ajia shinshutsu« [The Entry and Withdrawal of the Tibetans from Central Asia]. Kanazawa Daigaku Bungakubu Ronshū, Shigakuka hen (v japonščini). 4: 1–85. ISSN 0285-6522.
↑ Gumilev, L.N. (2002). Drevnie ti︠u︡rki. Sankt-Peterburg: Szkėo "Kristall". ISBN 5-9503-0031-9.

Ašina Dudži Klan Ašina Rojen: ni znano Umrl: 679
Predhodnik: Ašina Miše (kot šingšivang kagan) Ašina Budžen (kot dživangdžue kagan)	Kagan Zahodnega turškega kaganata 676–679	Naslednik: Ašina Juančing (kot šingšivang kagan) Ašina Kušrak (kot dživangdžue kagan)

[1] Naito, Midori (1988). Nishi-Tokketsushi no kenkyū [History of the Western Turks] (v japonščini). Tokyo: Waseda Daigaku Shuppanbu. str. 276–278. ISBN 4-657-88215-5.

[2] Moriyasu, Takao (1984). »Toban no Chūō Ajia shinshutsu« [The Entry and Withdrawal of the Tibetans from Central Asia]. Kanazawa Daigaku Bungakubu Ronshū, Shigakuka hen (v japonščini). 4: 1–85. ISSN 0285-6522.

[3] Gumilev, L.N. (2002). Drevnie ti︠u︡rki. Sankt-Peterburg: Szkėo "Kristall". ISBN 5-9503-0031-9.

[1]

[2]

[3]