Slovenska vojna partizanska bolnica Franja: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Matijap (pogovor | prispevki)
m ,
G-Cup (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{trenutno}}
{{trenutno}}
[[Slika:Franja-vhod-16-9-7.jpg|thumb|right|250px|Ob vhodu v bolnišnico Franjo]]
[[Slika:Franja-vhod-16-9-7.jpg|thumb|right|250px|Ob vhodu v bolnišnico Franjo]]
'''Slovenska vojna partizanska bolnica Franja''' ([[kratica]] '''SVPB-F'''; 536 m) je bila [[bolnica]], ki je med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] v letih [[1943]] do [[1945]] delovala v [[Dolenji Novaki|Dolenjih Novakih]] pri [[Cerkno|Cerknem]] v težko dostopni soteski Pasice. Imenuje se po [[Franja Bojc Bidovec|dr. Franji Bojc Bidovec]], [[zdravnica|zdravnici]] te bolnice. Zgrajena je bila za zdravljenje [[ranjenec|ranjencev]] in težjih bolnikov na [[območje|območju]] [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[partizani|partizanske]] [[vojska|vojske]]. Bolnica je bila organizirana v več manjših [[oddelek|oddelkov]] v ožji in širši okolici, v času delovanja se je v njej zdravilo okoli 1000 [[borec|borcev]].
'''Slovenska vojna partizanska bolnica Franja''' ([[kratica]] '''SVPB-F'''; 536 m) je bila [[bolnišnica]], ki je med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] od začetka zime[1943]] do maja [[1945]] delovala blizu vasi [[Dolenji Novaki|Dolenjih Novakih]] pri [[Cerkno|Cerknem]] v težko dostopni soteski Pasice. Imenuje se po [[Franja Bojc Bidovec|dr. Franji Bojc Bidovec]], [[zdravnica|zdravnici]] te bolnišnice. Zgrajena je bila za zdravljenje [[ranjenec|ranjencev]] in težjih bolnikov na [[območje|območju]] [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[partizani|partizanske]] [[vojska|vojske]]. Bolnišnica je bila organizirana v več manjših [[oddelek|oddelkov]] v ožji in širši okolici, v času delovanja se je v njej zdravilo okoli 1000 [[borec|borcev]] in drugih ljudi.
V Sloveniji je bilo še okoli 120 vojnih bolnic, ki so bile izvrstno skrite v raznih jamah, kotlinah, gozdovih in grapah.
V Sloveniji je bilo še okoli 120 vojnih bolnišnic, ki so bile izvrstno skrite v raznih jamah, kotlinah, gozdovih in grapah.


V spomin na bolnišnico se vsakoletno odvija [[kolesarski maraton Franja]], ki se začne in konča v [[Ljubljana|Ljubljani]].
V spomin na bolnišnico se vsakoletno odvija [[kolesarski maraton Franja]], ki se začne in konča v [[Ljubljana|Ljubljani]].


Hud naliv [[18. september|18. septembra]] [[2007]], je po podatkih Cerkljanskega muzeja popolnoma uničil 14 izmed 16 barak bolnice Franje, oskrbnik, ki je bil v času neurja v bolnici, pa se je komaj rešil.<ref>http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070918_3105804.php</ref><ref>http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,240215</ref>
Hud naliv [[18. september|18. septembra]] [[2007]], je po podatkih Cerkljanskega muzeja z udarom vode popolnoma uničil 14 izmed 16 barak bolnišnice Franje, oskrbnik, ki je bil v času neurja v bolnici, pa se je komaj rešil. <ref>http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070918_3105804.php</ref><ref>http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,240215</ref>.
Na originalni lokaciji sta ostali baraki 1 (za ranjence in bunker) in 9 (baraka za ranjence in mizarska delavnica).


== Objekti ==
== Objekti ==
[[Slika:Franja--map.png|thumb|right|200px|Pregled objektov]]
[[Slika:Franja--map.png|thumb|right|200px|Pregled objektov]]
Objekti na področju bolnišnice so označeni s številkami, nekateri izmed njih služijo le oskrbi:
Objekti na področju bolnišnice so označeni s številkami, nekateri izmed njih služijo le oskrbi:
#Soba za ranjence in bunker
#Baraka za ranjence in bunker
#Izolirnica
#Izolirnica
#Operacijska soba
#Operacijska baraka
#Soba za zdravnike
#Baraka za zdravnike
#[[Rentgen]]
#Baraka za [[Rentgen]]
#Shramba za nosila
#Shramba za nosila
#Kuhinja
#Kuhinja
#Soba za ranjence in jedilnica
#Baraka za ranjence in jedilnica
#Soba za ranjence, skladišče in mizarska delavnica
#Baraka za ranjence, skladišče in mizarska delavnica
#Soba za osebje
#Baraka za osebje
#Kopalnica in pralnica
#Kopalnica in pralnica
#Invalidski dom
#Invalidski dom
Vrstica 29: Vrstica 30:


==Zgodovina==
==Zgodovina==
Bolnica Franja je prvič začela delovati [[23. december|23. decembra]] [[1943]], ko je prejela v oskrbo 7 ranjencev. Aprila [[1944]] so nemške patrulje prvič napadle bolnico, ranjenci in osebje se je umaknilo, vendar se po le nekaj mesecih ponovno naselilo. Po napadu je delovala vse do osvoboditve, čeprav je bila med tem (24. marca 1945) ponovno napadena. 5. maja 1945 so ranjenci in osebje zapustili bolnico in sotesko - od tega časa dalje služi kot turistična atrakcija. Bolnica Franja je ena redkih dobro ohranjenih partizanskih bolnic iz časa 2. svetovne vojne v Sloveniji. Zasluge za nemoteno obratovanje bolnice gredo vaščanom, ki so pridno skrivali bolnico pred okupatorji ter nosili hrano (kuhinja je bila zadnja zgrajena baraka v bolnici). Ranjencem so pred potjo v bolnico zavezali oči, da bi kasneje ob morebitnem mučenju okupatorjev ne mogli izdati podatkov o lokaciji. Graditelji bolnice so sprva načrtovali le nekaj barak, izkazalo pa se je, da so bile potrebe oskrbe ranjencev mnogo večje. Vsakič ko so se odpravili po poti do bolnice so za sabo vedno »razmetali« in s tem zakrili sledi. Večina poti v Franjo pa teče ob potoku Čerinščica.
Bolnišnica Franja je prvič začela delovati [[23. december|23. decembra]] [[1943]], ko je prejela v oskrbo 7 ranjencev. Aprila [[1944]] so nemške patrulje prvič napadle bolnico, ranjenci in osebje se je umaknilo, vendar se po le nekaj mesecih ponovno naselilo. Po napadu je delovala vse do osvoboditve, čeprav je bila med tem (24. marca 1945) ponovno napadena. 5. maja 1945 so ranjenci in osebje zapustili bolnišnico in sotesko - od tega časa dalje je služila kot zgodovinski spomenik in turistična atrakcija. Bolnišnica Franja je bila ena redkih dobro ohranjenih partizanskih bolnišnic iz časa 2. svetovne vojne v Sloveniji. Zasluge za nemoteno obratovanje bolnišnice gredo vaščanom, ki so pridno skrivali bolnišnico pred okupatorji ter nosili hrano (kuhinja je bila zadnja zgrajena baraka v bolnišnici). Ranjencem so pred potjo v bolnišnico zavezali oči, da bi kasneje ob morebitnem mučenju okupatorjev ne mogli izdati podatkov o lokaciji. Graditelji bolnišnice so sprva načrtovali le nekaj barak, izkazalo pa se je, da so bile potrebe oskrbe ranjencev mnogo večje. Vsakič ko so se odpravili po poti do bolnišnice so za sabo vedno »razmetali« in s tem zakrili sledi. Večina poti v Franjo pa teče ob potoku Čerinščica.


Bolnico je sestavljalo 13 barak, ki pa niso bile enako velike in seveda niso služile enakemu namenu. Imeli so več sob za ranjence, sobo za zdravnike, sobo za osebje, invalidski dom, sobo za komisarje, kopalnico, mizarsko delavnico, operacijsko sobo, izolirnico, kuhinjo (zadnja soba), sobo za rentgen itd. V vsaki sobi so bila nosila in peč.
Bolnišnico je sestavljalo 13 barak, ki pa niso bile enako velike in seveda niso služile enakemu namenu. Imeli so več barak za ranjence, barako za zdravnike, barako za osebje, invalidski dom, sobo za komisarje, kopalnico, mizarsko delavnico, operacijsko sobo, izolirnico, kuhinjo (zadnja baraka), barako za rentgen itd. V večini barak so bila nosila in peč.


[[Amputacija|Amputirane]] telesne [[ud]]e (roke, noge, prste) so vkopali v jamo, mrtve ljudi pa so v preprostih krstah pokopali, poleg njih so v krsto položili steklenico s podatki (ime, priimek, morda tudi datum rojstva in smrti ter vzrok smrti). Kasneje so jih pokopali na vaškem pokopališču. V bolnici so izdajali tudi svoje glasilo ''Bolniški list''. Čeprav je bolnica Franja slovenska vojna bolnica, so se v njej zdravili tudi Italijani, Francozi, Rusi, Poljaki, dva Američana in en Avstrijec, kar izpričuje spoštovanje [[Ženevska konvencija|Ženevske konvencije]], saj so bili (vsaj v tistem času) Italijani in Avstrijci zavezniki Nemcev.
[[Amputacija|Amputirane]] telesne [[ud]]e (roke, noge, prste) so vkopali v jamo, mrtve ljudi pa so v preprostih krstah pokopali, poleg njih so v krsto položili steklenico s podatki (ime, priimek, morda tudi datum rojstva in smrti ter vzrok smrti). Kasneje so jih pokopali na vaškem pokopališču. V bolnišnici so izdajali tudi svoje glasilo ''Bolniški list''. Čeprav je bila bolnišnica Franja slovenska vojna bolnica, so se v njej zdravili tudi Italijani, Francozi, Rusi, Poljaki, dva Američana in en Avstrijec, kar izpričuje spoštovanje [[Ženevska konvencija|Ženevske konvencije]], saj so bili (vsaj v tistem času) Italijani in Avstrijci zavezniki Nemcev.
52 let po vojni, t.j. leta 1997, je Ameriško združenje letalcev-vojnih veteranov podelilo Partizanski bolnici Franja priznanje za pomoč in zdravljenje njihovega člana [[Harold Adams|Harolda Adamsa]].
52 let po vojni, t.j. leta 1997, je Ameriško združenje letalcev-vojnih veteranov podelilo Partizanski bolnici Franja priznanje za pomoč in zdravljenje njihovega člana [[Harold Adams|Harolda Adamsa]].


== Galerija ==
== Galerija ==
<gallery>
<gallery>
Slika:BolnicaFranja1.JPG|Izolirnica (desno) in operacijska soba (levo)
Slika:BolnišnicaFranja1.JPG|Izolirnica (desno) in operacijska baraka (levo)
Slika:BolnicaFranja2.JPG|Soba za ranjence
Slika:BolnišnicaFranja2.JPG|Soba za ranjence
Slika:BolnicaFranja3.JPG|Potok Čerinščica, desno soba za zdravnike
Slika:BolnišnicaFranja3.JPG|Potok Čerinščica, desno objekt za zdravnike
Slika:BolnicaFranja4.JPG|Operacijska miza
Slika:BolnišnicaFranja4.JPG|Operacijska miza
Slika:BolnicaFranja5.JPG|Rentgen
Slika:BolnišnicaFranja5.JPG|Rentgen
Slika:BolnicaFranja6.JPG|
Slika:BolnišnicaFranja6.JPG|
Slika:BolnicaFranja7.JPG|Soba za osebje
Slika:BolnišnicaFranja7.JPG|Soba za osebje
Slika:BolnicaFranja8.JPG|Invalidski dom
Slika:BolnišnicaFranja8.JPG|Invalidski dom
Slika:BolnicaFranja9.JPG|
Slika:BolnišnicaFranja9.JPG|
Slika:BolnicaFranja10.JPG
Slika:BolnišnicaFranja10.JPG
Slika:BolnicaFranja11.JPG
Slika:BolnišnicaFranja11.JPG
Slika:BolnicaFranja12.JPG
Slika:BolnišnicaFranja12.JPG
Slika:BolnicaFranja13.JPG
Slika:BolnišnicaFranja13.JPG
Slika:BolnicaFranja14.JPG
Slika:BolnišnicaFranja14.JPG
Slika:BolnicaFranja15.JPG|Pot do bolnice
Slika:BolnišnicaFranja15.JPG|Pot do bolnišnice
</gallery>
</gallery>



Redakcija: 20:10, 19. september 2007

Ob vhodu v bolnišnico Franjo

Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (kratica SVPB-F; 536 m) je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno od začetka zime[1943]] do maja 1945 delovala blizu vasi Dolenjih Novakih pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice. Imenuje se po dr. Franji Bojc Bidovec, zdravnici te bolnišnice. Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Bolnišnica je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, v času delovanja se je v njej zdravilo okoli 1000 borcev in drugih ljudi. V Sloveniji je bilo še okoli 120 vojnih bolnišnic, ki so bile izvrstno skrite v raznih jamah, kotlinah, gozdovih in grapah.

V spomin na bolnišnico se vsakoletno odvija kolesarski maraton Franja, ki se začne in konča v Ljubljani.

Hud naliv 18. septembra 2007, je po podatkih Cerkljanskega muzeja z udarom vode popolnoma uničil 14 izmed 16 barak bolnišnice Franje, oskrbnik, ki je bil v času neurja v bolnici, pa se je komaj rešil. [1][2]. Na originalni lokaciji sta ostali baraki 1 (za ranjence in bunker) in 9 (baraka za ranjence in mizarska delavnica).

Objekti

Pregled objektov

Objekti na področju bolnišnice so označeni s številkami, nekateri izmed njih služijo le oskrbi:

  1. Baraka za ranjence in bunker
  2. Izolirnica
  3. Operacijska baraka
  4. Baraka za zdravnike
  5. Baraka za Rentgen
  6. Shramba za nosila
  7. Kuhinja
  8. Baraka za ranjence in jedilnica
  9. Baraka za ranjence, skladišče in mizarska delavnica
  10. Baraka za osebje
  11. Kopalnica in pralnica
  12. Invalidski dom
  13. Rezervoar
  14. Električna centrala
  15. Objekt za zakopavanje udov
  16. Bunker nad sotesko Pasice

Zgodovina

Bolnišnica Franja je prvič začela delovati 23. decembra 1943, ko je prejela v oskrbo 7 ranjencev. Aprila 1944 so nemške patrulje prvič napadle bolnico, ranjenci in osebje se je umaknilo, vendar se po le nekaj mesecih ponovno naselilo. Po napadu je delovala vse do osvoboditve, čeprav je bila med tem (24. marca 1945) ponovno napadena. 5. maja 1945 so ranjenci in osebje zapustili bolnišnico in sotesko - od tega časa dalje je služila kot zgodovinski spomenik in turistična atrakcija. Bolnišnica Franja je bila ena redkih dobro ohranjenih partizanskih bolnišnic iz časa 2. svetovne vojne v Sloveniji. Zasluge za nemoteno obratovanje bolnišnice gredo vaščanom, ki so pridno skrivali bolnišnico pred okupatorji ter nosili hrano (kuhinja je bila zadnja zgrajena baraka v bolnišnici). Ranjencem so pred potjo v bolnišnico zavezali oči, da bi kasneje ob morebitnem mučenju okupatorjev ne mogli izdati podatkov o lokaciji. Graditelji bolnišnice so sprva načrtovali le nekaj barak, izkazalo pa se je, da so bile potrebe oskrbe ranjencev mnogo večje. Vsakič ko so se odpravili po poti do bolnišnice so za sabo vedno »razmetali« in s tem zakrili sledi. Večina poti v Franjo pa teče ob potoku Čerinščica.

Bolnišnico je sestavljalo 13 barak, ki pa niso bile enako velike in seveda niso služile enakemu namenu. Imeli so več barak za ranjence, barako za zdravnike, barako za osebje, invalidski dom, sobo za komisarje, kopalnico, mizarsko delavnico, operacijsko sobo, izolirnico, kuhinjo (zadnja baraka), barako za rentgen itd. V večini barak so bila nosila in peč.

Amputirane telesne ude (roke, noge, prste) so vkopali v jamo, mrtve ljudi pa so v preprostih krstah pokopali, poleg njih so v krsto položili steklenico s podatki (ime, priimek, morda tudi datum rojstva in smrti ter vzrok smrti). Kasneje so jih pokopali na vaškem pokopališču. V bolnišnici so izdajali tudi svoje glasilo Bolniški list. Čeprav je bila bolnišnica Franja slovenska vojna bolnica, so se v njej zdravili tudi Italijani, Francozi, Rusi, Poljaki, dva Američana in en Avstrijec, kar izpričuje spoštovanje Ženevske konvencije, saj so bili (vsaj v tistem času) Italijani in Avstrijci zavezniki Nemcev. 52 let po vojni, t.j. leta 1997, je Ameriško združenje letalcev-vojnih veteranov podelilo Partizanski bolnici Franja priznanje za pomoč in zdravljenje njihovega člana Harolda Adamsa.

Galerija

Glej tudi

Viri

Zunanje povezave