1083

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1050.  1060.  1070.  - 1080. -  1090.  1100.  1110.
Leta: 1080 · 1081 · 1082 · 1083 · 1084 · 1085 · 1086
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1083 (MLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Investiturni boj[uredi | uredi kodo]

  • Bizantinski cesar Aleksej I. Komnen obsežno financira rimskonemškega cesarja Henrika IV. v investiturnem boju proti papežu Gregorju VII. in njegovim zaveznikom Normanom pod vodstvom vojvode Roberta Guiscarda, proti katerim je bizantinsko cesarstvo zadnja leta utrpelo hude poraze.↓
  • → Normanski vojvoda Robert Guiscard, ki se je bil zaradi upora svojih plemiških vazalov prisiljen vrniti v južno Italijo, zatre upor in popolnoma uniči središče upora mesto Kane (it. Canne), kjer poruši vse stavbe razen katedrale in nadškofove rezidence. Voditelj upora Godfrej, grof Conversana se pomiri z Robertom.
  • januar - Cesar Henrik IV. nadaljuje z obleganjem Rima,↓
  • junija → pade Leonovo obzidje, ki obdaja del Rima na zahodni Tibere okoli Vatikanskega griča. Papež Gregor VII. se umakne v trdnjavo Angelski grad, od koder pokliče na pomoč Normane. Rimljani pritiskajo na papeža naj s sklicem sinode sklene kompromis in okrona Henrika za cesarja, kar papež ostro zavrne. Na sinodi so prisotni zgolj cesarjevi podporniki. Pod pritiskom obleganja Rimljani zapuščajo papežev politični tabor in prehajajo v cesarjevega.
  • 20. avgusta - si je Papež Gregor VII. kljub vsem nevšečnostim okoli obleganja našel čas za kanonizacijo madžarskega kralja Štefana I. za svetnika. 1084

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Širitev kraljevine Duklje (→Dioklea)
  • Črnogorsko kraljestvo Duklja pod vodstvom kralja Mihajla Vojislavljevića osvoji velik del današnje Bosne.
  • Rekonkvista: aragonski kralj Sančo I. zavzame mesto Graus, najbolj severno izpostavo taife Zaragoza in muslimanov na Iberskem polotoku nasploh.
    • Kastiljski kralj Alfonz VI. odvzame muslimanski taifi Toledo mesto Talavera de la Reina. Mesto postane pomembno trgovsko središče srednjeveške Španije.
    • Istega leta Alfonz opleni Madrid, ki je prav tako spadal pod taifo Toledo.
  • Bitka pri Larisi: bizantinski cesar Aleksej I. Komnen porazi Italonormane, ki so se pripravljali na obleganje mesta Larisa v Tesaliji. Rogerjev sin Bohemod je podcenil bizantinsko hitrost financiranja nove vojaške odprave, tokrat s pomočjo seldžuških najemnikov. Poleg tega je normanske veze z Italijo in dotok novih sil ovirala beneška mornarica. Normani so primorani zapustiti osvojena območja in se vrniti nazaj v južno Italijo.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]