Jovan Cvijić
Jovan Cvijić | |
---|---|
Rojstvo | 11. oktober 1865[1] Loznica, Kneževina Srbija |
Smrt | 16. januar 1927[2][1][…] (61 let) Beograd, SHS |
Državljanstvo | Kraljevina Srbija SHS Kneževina Srbija |
Poklic | geograf, geomorfolog, diplomat, etnolog, univerzitetni učitelj, geolog |
Jovan Cvijić [jóvan cvíjić] (srbsko Јован Цвијић), srbski geograf, antropolog, pedagog in akademik, * 11. oktober 1865, Loznica, Kneževina Srbija (danes Srbija), † 16. januar 1927, Beograd, Kraljevina Jugoslavija (danes Srbija). Cvijić velja za ustanovitelja geografije v Srbiji. Svojo znanstveno kariero je začel kot geograf in geolog, nato pa kot družbeni geograf in sociolog.
Cvijić je raziskoval kraške pojave na Balkanskem polotoku, o čemer je objavil nekaj strokovnih del. Dvakrat je bil rektor Univerze v Beogradu (1906/07 in 1919/20). Med leti od 1921 do 1927 pa predsednik Srbske kraljeve akademije.
Po koncu prve svetovne vojne je bil na pariški mirovni konferenci predsednik teritorialne komisije; krajši čas tudi član komisije za izvedbo koroškega plebiscita.
Dela
[uredi | uredi kodo]- Kras (Karst, 1895)
- Jezerska plastika Šumadije (1909)
- Balkanski polotok in južnoslovanske dežele (2 knjigi , 1922 in 1933)
- Geomorfologija (2 knjigi, 1924 in 1926)[4]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
- ↑ Veliki spolšni leksikon; knjiga 3, DZS, Ljubljana, 2006