Šuša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šuša / Šuši

azerbajdžansko Şuşa
armensko Շուշի
mesto
Znamenitosti Šuše, zgoraj levo: stolnica Ghazančecoc • mošeja Yukhari Govhar Agha Trdnjava Šuša • hribovje Šuša Hiša Mehmandarovih • Hiša Khurshidbanu Natavan
Znamenitosti Šuše, zgoraj levo:
stolnica Ghazančecoc • mošeja Yukhari Govhar Agha
Trdnjava Šuša • hribovje Šuša
Hiša Mehmandarovih • Hiša Khurshidbanu Natavan
Šuša / Šuši se nahaja v Azerbajdžan
Šuša / Šuši
Šuša / Šuši
Koordinati: 39°45′30″N 46°44′54″E / 39.75833°N 46.74833°E / 39.75833; 46.74833
Država Azerbajdžan
RegijaGorski Karabah
OkrožjeŠuša
Upravljanje
 • županBayram Safarov
 • Posebni predstavnikAydin Karimov[1]
Površina
 • Skupno5,5 km2
Najvišja
1.800 m
Najnižja
1.400 m
Prebivalstvo
 (2015)
 • Skupno4.064
DemonimŞuşalı ("Šušali"; v azerbajdžanščini ]])
Շուշեցի ("Šušec'i"; v armenščini)
Časovni pasUTC+4 (AZT)
Koda ISO 3166AZ-SUS
Avtomobilska oznaka58 AZ
Spletna stran[shusha-ih.gov.az shusha-ih.gov.az]

Šuša (azerbajdžansko Şuşa, (listen)) ali Šuši (armensko Շուշի) je mesto v Azerbajdžanu, v regiji Gorski Karabah. Mesto, ki leži na nadmorski višini 1400–1800 metrov v gorah Karabaha, je bilo v sovjetski dobi gorsko letovišče.

Večina virov datira ustanovitev Šuše v 1750-ta s strani Panah Ali Kana,[2] ustanovitelja Karabaškega kanata, kar sovpada z ustanovitvijo trdnjave Šuša. Nekateri to pripisujejo zavezništvu med Panahom Alijem Kanom in Melikom Šahnazarjem, lokalnim armenskim princem (melik) iz Varande.[3] V teh poročilih je ime mesta izviralo iz bližnje armenske vasi, imenovane Šoš ali Šušikent (glej § Etimologija za alternativne razlage).[4] Nasprotno pa nekateri viri opisujejo Šušo kot pomembno središče znotraj samoupravnih armenskih melikdomov v Karabahu v 1720-ih,[5] drugi pa pravijo, da je bila planota že mesto armenske utrdbe.[6] Od sredine 18. stoletja do leta 1822 je bila Šuša glavno mesto Karabaškega kanata. Mesto je postalo eno od kulturnih središč južnega Kavkaza po ruski osvojitvi kavkaške regije iz Kadžarskega Irana v prvi polovici 19. stoletja.[7] V 19. stoletju se je naselje povečalo in postalo mesto in je bilo dom številnim armenskim in azerbajdžanskim intelektualcem, pesnikom, pisateljem in glasbenikom (vključno z azerbajdžanskimi ašiki, pevci mugama in igralci kobuza).[8][9]

Mesto ima verski, kulturni in strateški pomen za obe skupini. Šuša pogosto velja za zibelko azerbajdžanske glasbe in poezije ter enega vodilnih središč azerbajdžanske kulture.[10][11] Šuša vsebuje tudi številne armenske apostolske cerkve, vključno s stolnico Ghazančecoc in Kanach Zham, ter služi kot kopenska povezava med Gorskim Karabahom in Armenijo prek koridorja Lačin na zahodu.[12] Skozi moderno zgodovino je mesto spodbujalo mešano armensko-azerbajdžansko prebivalstvo. Prvi razpoložljivi demografski podatki o mestu iz leta 1823 kažejo, da je imelo mesto Azerbajdžansko večino. Armenski prebivalci mesta so sčasoma vztrajno rasli in predstavljali večino mestnega prebivalstva do pokola v Šuši leta 1920, v katerem so azerbajdžanske sile uničile armensko polovico mesta, kar je povzročilo smrt ali izgon armenskega prebivalstva, do 20.000 ljudi.[13][14]

Mesto je med konfliktom v Gorskem Karabahu utrpelo znatno uničenje in izseljevanje. Po zavzetju Šuše leta 1992 s strani armenskih sil med prvo vojno v Gorskem Karabahu je azerbajdžansko prebivalstvo mesta pobegnilo in večina mesta je bila uničena.[18] Med majem 1992 in novembrom 2020 je bila Šuša pod dejanskim nadzorom odcepljene Republike Arcah in upravljana kot središče njene province Šuši. 8. novembra 2020 so azerbajdžanske sile ponovno zavzele mesto med drugo vojno v Gorskem Karabahu po tridnevni bitki. Armensko prebivalstvo mesta je pobegnilo in pojavila so se številna poročila, da je bila armenska kulturna dediščina mesta uničena.[15][16] Azerbajdžanska vlada je mesto odprla za turiste iz Azerbajdžana leta 2022 in namerava začeti ponovno naseljevati mesto leta 2023.[17]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Айдын Керимов назначен спецпредставителем Президента Азербайджана в Шушинском районе - Распоряжение«. Trend News Agency (v ruščini). 27. januar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2021. Pridobljeno 1. februarja 2021.
  2. ↑ Predloga:EI2
  3. ↑ Raffi (1918). »The Five Melikdoms of Karabagh«. The Adventures of Hovsep Emin. Calcutta. str. 335. Arhivirano iz spletišča dne 26. septembra 2021. Pridobljeno 22. septembra 2021. Shahnazar needed an ally, and he found one ready to his hand in the Jevanshir ... the two constructed a fort on the banks of the river Karkar as quickly as they could in the intervals of fighting the four Meliks. Shahnazar laid the foundation stone, and the fortress was completed in 1752, the people of the village of Shoshi were brought to live there, and it was named Shoshi or Shushi fortress
  4. ↑ Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary (1890–1907). Shusha. St Petersburg. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2013. Pridobljeno 5. novembra 2013. Shusha was founded in 1752 by Panakh-Ali-bek and got its name from the village of Shushikent, located not far away and existing to this day.
  5. ↑ Walker 2000, str. 297.
  6. ↑ Krunk Hayots Ashkharhin. 8 (1863): p. 622, cited in Магалян, Артак (2010). »Арцахские меликства и возникновение Карабахского ханства« [The melikates of Artsakh and the emergence of the Karabakh Khanate]. V Айрапетов, О. Р.; Йованович, Мирослав; Колеров, М. А.; Меннинг, Брюс; Чейсти, Пол (ur.). Русский Сборник Исследования По Истории России (PDF). Zv. VIII. Модест Колеров. str. 13–14. ISBN 978-5-91150-034-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. novembra 2012. Shahnazar, Melik of Varanda, fearing the alliance between the Melik of Charaberd Adam and the Melik of Gyulistan Hovsep, became friends with Panah Khan and gave him his settlement, the fortress of Shusha, as well as his daughter as wife.
  7. ↑ Timothy C. Dowling Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond Arhivirano 2015-06-26 na Wayback Machine. pp 728 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 ISBN 1598849484
  8. ↑ "Azerbaijan" (2007) In Encyclopædia Britannica. Retrieved February 3, 2007, from Encyclopædia Britannica Online: http://www.britannica.com/eb/article-44296 Arhivirano 2006-06-14 na Wayback Machine.
  9. ↑ Suny, Ronald (1996). Armenia, Azerbaijan, and Georgia. DIANE Publishing. str. 108. ISBN 0788128132.
  10. ↑ De Waal 2003, str. 189.
  11. ↑ Mattew O'Brien. Uzeir Hajibeyov and His Role in the Development of Musical Life in Azerbaijan. – Routledge, 2004. – С. 211. – ISBN 0-415-30219-6, 9780415302197
  12. ↑ Walker 2000, str. 167–171, 172–173, 297.
  13. ↑ Hovannisian, Richard G. (1996). The Republic of Armenia, Volume III: From London to Sèvres, February - August 1920. Berkeley: University of California Press. str. 152. ISBN 0520088034. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2021. Pridobljeno 23. septembra 2021. The chief of police, Avetis Ter-Ghukasian, was turned into a human torch, and many intellectuals, including Bolshevik Alexandre Dsaturian, were among the 500 Armenian victims.
  14. ↑ De Waal 2003, str. 202.
  15. ↑ »Azerbaijan, Armenia and Russia sign peace deal over Nagorno-Karabakh«. edition.cnn.com. CNN. 10. november 2020. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2020.
  16. ↑ »Президент Арцаха прокомментировал мир с Азербайджаном«. www.mk.ru (v ruščini). 10. november 2020. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2020. Pridobljeno 11. novembra 2020.
  17. ↑ »Azerbaijan launches multi-day tours of Shusha | Eurasianet«. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2023. Pridobljeno 19. aprila 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Šuša&oldid=6208331«