Šmarnica (ptica)

Šmarnica
	samica pri zbiranju materiala za gnezdo
	Oglašanje
Ohranitveno stanje
	; najmanj ogrožen (IUCN 3.1)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Passeriformes (pevci)
Družina:	Muscicapidae (muharji)
Rod:	Phoenicurus
Vrsta:	P. ochruros
Dvočlensko ime
	Phoenicurus ochruros; (Gmelin, S.G., 1774)
Podvrste
	5–7, glej besedilo
	Gnezdenje Stalno Prelet Ne-gnezdenje Sestavil: BirdLife International and Handbook of the Birds of the World (2019) 2018.
Sinonimi
	Ruticilla titys (Scop.)

Za druge pomene glej Šmarnica (razločitev).

Šmarnica (znanstveno ime Phoenicurus ochruros; domača imena so še švigla, iloščica, brojica, lipek) je drobna ptica pevka, ki so jo prej uvrščali v družino drozgov (Turdidae), zdaj pa jo v glavnem med muharje. Gnezdi po vsej južni in srednji Evropi v skalnih razpokah ali luknjah v stavbah. Zelo razširjena je tudi v Sloveniji. Od podobnega pogorelčka, ki je približno enake velikosti, 14 centimetrov, jo ločimo po bolj sivem izgledu.

Podvrste

Obstaja več podvrst, ki se med seboj razlikujejo predvsem po barvi spodnjega perja pri odraslih samcih, pri nekaterih oblikah pa tudi po oglašanju.^[3] Različni strokovnjaki priznavajo med pet in sedem podvrst. Podvrste je mogoče razdeliti v tri glavne skupine na podlagi morfologije, biogeografije in in genetskih podatkov iz zaporedja mtDNA citokroma b.^[4]^[5]^[6]^[7]

Skupina P. o. phoenicuroides. Bazalne oblike iz osrednje in vzhodne Azije, ki so se ločile od izvorne populacije, ko se je vrsta postopoma širila proti zahodu (ok. 3–1,5 milijona let). Samice in mladiči imajo svetlo sivorjavo perje.

Phoenicurus ochruros phoenicuroides (Moore, F, 1854) – od Tian Shan proti vzhodu do Mongolije.
Phoenicurus ochruros murinus Fedorenko, 2018 – Altaj, Tuva, severna Kitajska in zahodna Mongolija.^[8]
Phoenicurus ochruros rufiventris (Vieillot, 1818) – Od Turkmenistana proti vzhodu skozi Pamir in Alaj do Himalaje.
- Phoenicurus ochruros xerophilus. Kitajska vzhodno od in med območji prejšnjih dveh podvrst.^[6]

Skupina P. o. ochruros. Zahodnoazijske podvrste, katerih razvojna linija se je od skupine gibraltariensis ločila pred približno 1,5 do 0,5 milijona leti. Samice in mladiči imajo vmesne značilnosti med vzhodnimi in zahodnimi oblikami.

Phoenicurus ochruros ochruros (Gmelin, SG, 1774) – Vzhodna Turčija, Alborz in Kavkaz.
Phoenicurus ochruros semirufus (Hemprich & Ehrenberg, 1833) – Levant.

Skupina P. o. gibraltariensis. Evropska populacija, ki se je kot ločena podvrsta najverjetneje oblikovala zadnjo ledeno dobo. Samice in mladiči imajo temno sivo perje.

Phoenicurus ochruros gibraltariensis (Gmelin, JF, 1789) – Zahodna Evropa vzhodno do Krima in zahodne Turčije.
- Phoenicurus ochruros aterrimus. Iberski polotok in Maroko.^[6]

Sklici

↑ BirdLife International (2019) [amended version of 2018 assessment]. »Phoenicurus ochruros«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019: e.T22710051A155610899. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T22710051A155610899.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
↑ Bonhote, J. Lewis (1907). Birds of Britain. illustrated by H.E. Dresser. London: Adam and Charles Black. str. 33. OCLC 1451688.
↑ Martinez N., van der Spek V. (2022) Geographical variation in Black Redstart Phoenicurus ochruros (S. G. Gmelin, 1774) calls. Bulletin of the British Ornithologists' Club 142: 466-477. https://bioone.org/journals/bulletin-of-the-british-ornithologists-club/volume-142/issue-4/bboc.v142i4.2022.a5/Geographical-variation-in-Black-Redstart-Phoenicurus-ochruros-S-G-Gmelin/10.25226/bboc.v142i4.2022.a5.full.
↑ Ertan, K.T. (2006). »The evolutionary history of Eurasian Redstarts, Phoenicurus« (PDF). Acta Zoologica Sinica. 52 (Supplement): 310–313.
↑ Grosch, K. (2004). »Hybridization between Redstart Phoenicurus phoenicurus and Black Redstart P. ochruros, and the effect on habitat exploitation«. Journal of Avian Biology. 35 (3): 217–223. doi:10.1111/j.0908-8857.2004.03128.x.
1 2 3 Collar, N.J. (2005). »Black redstart«. V del Hoyo, J.; Elliott, A.; Christie, D.A. (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 10: Cuckoo-shrikes to Thrushes. Barcelona, Spain: Lynx Edicions. str. 770–771. ISBN 978-84-87334-72-6.
↑ Snow, D.W.; Perrins, C.M. (1998). The Birds of the Western Palearctic (Concise izd.). Oxford: Oxford University Press. hdl:11245/1.132115. ISBN 0-19-854099-X.
↑ Fedorenko, V.A. (2018). »A new subspecies of the black redstart – Phoenicurus ochruros murinus subsp. nov. from the Altai-Sayan Mountainous Country and the current breeding range of the black redstart«. Proceedings of the Zoological Institute RAS. 322 (2): 108–128. doi:10.31610/trudyzin/2018.322.2.108.

Viri

Cramp, Stanley, ur. (1988). »Phoenicurus ochruros Black Redstart«. Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Zv. V: Tyrant Flycatchers to Thrushes. Oxford: Oxford University Press. str. 683–695. ISBN 978-0-19-857508-5.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: šmarnica

BirdLife informativni list o vrsti Phoenicurus ochruros
»Šmarnica media«. Internet Bird Collection.
Šmarnica (ptica) fotogalerija na VIREO (Drexel University)
Interaktivni zemljevid območja razširjenosti: Phoenicurus ochruros na Rdečem seznamu IUCN
Phoenicurus ochruros v Field Guide: Birds of the World na Flickr
Šmarnica media from ARKive

(slovensko)

Družina: V družbi s človekom (za življenje), avtor Ivan Esenko, objavljeno 11. junija 2006, pridobljeno 8. septembra 2006
Enciklopedija ptic: Šmarnica. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[iucn_status_19_November_2021-1] BirdLife International (2019) [amended version of 2018 assessment]. »Phoenicurus ochruros«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019: e.T22710051A155610899. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T22710051A155610899.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.

[pratincola-2] Bonhote, J. Lewis (1907). Birds of Britain. illustrated by H.E. Dresser. London: Adam and Charles Black. str. 33. OCLC 1451688.

[3] Martinez N., van der Spek V. (2022) Geographical variation in Black Redstart Phoenicurus ochruros (S. G. Gmelin, 1774) calls. Bulletin of the British Ornithologists' Club 142: 466-477. https://bioone.org/journals/bulletin-of-the-british-ornithologists-club/volume-142/issue-4/bboc.v142i4.2022.a5/Geographical-variation-in-Black-Redstart-Phoenicurus-ochruros-S-G-Gmelin/10.25226/bboc.v142i4.2022.a5.full.

[Ertan-4] Ertan, K.T. (2006). »The evolutionary history of Eurasian Redstarts, Phoenicurus« (PDF). Acta Zoologica Sinica. 52 (Supplement): 310–313.

[Grosch-5] Grosch, K. (2004). »Hybridization between Redstart Phoenicurus phoenicurus and Black Redstart P. ochruros, and the effect on habitat exploitation«. Journal of Avian Biology. 35 (3): 217–223. doi:10.1111/j.0908-8857.2004.03128.x.

[Hoyo-6] 1 2 3 Collar, N.J. (2005). »Black redstart«. V del Hoyo, J.; Elliott, A.; Christie, D.A. (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 10: Cuckoo-shrikes to Thrushes. Barcelona, Spain: Lynx Edicions. str. 770–771. ISBN 978-84-87334-72-6.

[Snow-7] Snow, D.W.; Perrins, C.M. (1998). The Birds of the Western Palearctic (Concise izd.). Oxford: Oxford University Press. hdl:11245/1.132115. ISBN 0-19-854099-X.

[8] Fedorenko, V.A. (2018). »A new subspecies of the black redstart – Phoenicurus ochruros murinus subsp. nov. from the Altai-Sayan Mountainous Country and the current breeding range of the black redstart«. Proceedings of the Zoological Institute RAS. 322 (2): 108–128. doi:10.31610/trudyzin/2018.322.2.108.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno	GND
Nacionalno	ZDA Izrael
Drugo	Yale LUX