Ščegetavček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ščegetavček
Clitoris anatomy labeled-en.jpg
Notranja anatomija človeške vulve s ščegetavčkovo kožico in malimi sramnimi ustnami, ki so prikazane kot črte. Ščegetavček sega tudi v notranjost telesa pod sramno kost.
Gray: subject #270 1266
Arterija: Dorzalna ščegetavčkova arterija
Živec: Dorzalni ščegetavčkov živec
Predhodnik: Sramna grčica
MeSH: Klitoris

Ščegetávček ali klítoris je nabrekljiv organ zunanjih ženskih spolovil in je najpomembnejša erogena cona pri ženski. Klitoris se nahaja približno 2 centimetra nad nožnično odprtino, približno tam, kjer se začnejo oziroma stikajo notranje (male) sramne ustnice. Ščegetavček ima enak embrionalni izvor kot moški spolni ud.

Klitorisi so različnih oblik in velikosti; nekateri so komaj večji od bucikine glavice, drugi pa lahko dosežejo tudi do dva centimetra.

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Ščegetavček je zgrajen iz dveh krakov brecilnega tkiva (crus clitoridis), ki izvirata iz sramnice ter se nadaljujeta v kavernozni telesi klitorisa. Ščegetavček se konča v želodu popobno obliko - glansu klitorisa. V ščegetavčku se nahaja okoli 8000 živcev. Občutljiv ščegetavček ščiti ščegetavčkova kožica, ki iz malih sramnih usten prehaja na glans klitorisa in ga prekriva.

Vloga[uredi | uredi kodo]

V ščegetavčku so prisotni številni živčni končiči, zato je zelo občutljiv na dotik. Pri večini žensk vodi stimulacija ščegetavčka do orgazma. Funkcija ščegetavčka je občutenje spolnega užitka.