Île de Sein
Île de Sein | |
---|---|
48°2′N 4°51′W / 48.033°N 4.850°W | |
Država | Francija |
Regija | Bretanja |
Departma | Finistère |
Okrožje | Quimper |
Kanton | Pont-Croix |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Cap-Sizun |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Jean-Pierre Kerloc'h |
Površina 1 | 0,58 km2 |
Prebivalstvo (2008) | 214 |
• Gostota | 370 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 29083 /29990 |
Nadmorska višina | 0–9 m (povp. 1 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Île de Sein (bretonsko Enez Sun) je francoski otok v Atlantskem oceanu zahodno od obale Bretanskega polotoka, 8 km od rta Pointe du Raz, od katerga ga ločuje preliv Raz de Sein. Ozemlje otoka skupaj s sosednjimi otočki oblikuje občino Île-de-Sein, ki pripada departmaju Finistère regije Bretanje. Edino naselje Île-de-Sein; s pristaniščem se nahaja na vzhodni obali otoka; je leta 2008 imelo 214 prebivalcev.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Otok leži v morju Iroise. Zaradi obsežnega pasu čeri, ki se razprostirajo od vzhoda proti zahodu v dolžini 50 km, so na posameznih otočkih postavljeni številni svetilniki. Île de Sein pripada Armoriškemu naravnemu regijskemu parku, naranemu pomorskemu parku Iroise in je del otoške zveze Ponant.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Otok Île de Sein kot Insula Sena omenja v 1. stoletju rimski pisatelj Pomponij Mela v poročilu o galskem preročišču, postavljenim na otoku, kateremu služi devet duhovnic, imenovanih "Gallisenae", ki so se zaobljubile večnemu devištvu.
V začetku druge svetovne vojne so se vsi moški v starosti od 14 do 54 let po pozivu Charlesa de Gaula k uporu 18. junija 1940 vkrcali na ribiške ladje in se v Angliji pridružili francoskim svobodnim silam. Leta 1946 je bil otoku podeljen Red svobode (Ordre de la Libération).
Uprava[uredi | uredi kodo]
Občina Île-de-Sein skupaj z občinami na celini sestavlja kanton Pont-Croix (Pontekroaz), del okrožja Quimper.
Zanimivosti[uredi | uredi kodo]
- neolitska menhirja les Causeurs
- kapelica sv. Korentina Quimperskega,
- svetilniki,
- spomenik francoskim svobodnim silam.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]