Volh
Volh je bil pri starih Slovanih svečenik, napovedovalec prihodnosti, pogosto tudi mag, vrste šamana. Dejavnost volha je bila povezana s kultem htonskega boga Velesa. V njem lahko vidimo tudi aspekte animizma in šamanizma.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Beseda volh[1], влъснѫти, pomeni nejasno govoriti, momljati, iz česar sledi, da so volhi tudi zdravili, glavno sredstavo zdravljenja pa je bila beseda in zagovor. Po mnenju V. V Ivanova in V. N. Toporova je beseda sorodna »lasem«, da je torej povezana z nošenjem dolgih las.
Družbena vloga in sakralna funkcija[uredi | uredi kodo]
Volhi so izvajali tudi daritve in imeli stik z onstranstom skozi obredne plese. Prav tako so bili zdravilci. Volhi so bili spoštovan sloj ljudi, čeprav naj bi imeli različno vlogo kot žreci.
Kot pravi kronika Zgodovina minulih let o začetku krščanstva med Rusi so volhi vodili upor proti novi religiji, npr. v Suzdalu leta 1024 ali Novgorodu leta 1071. Viri ne govorijo o volhih in njihovemu žrtvovanju ljudi, ki naj bi bil v Kijevu leta 980 in 983 pod knezom Vladimirjem. Nova vlada in cerkev sta surovo preganjali volhe. Leta 1227 so v Novgorodu štiri izmed njih sežgali.
Keltski sinonim volhom je druid.
Sodobni volhi[uredi | uredi kodo]
V sodobnem slovanskem rodnoverju se vodje svojih žup imenujejo pogosto volhi ali žreci in vodijo duhovne obrede.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Strzelczyk J., Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian, Poznań 2007. ISBN 978-83-7301-973-7
- Мифологическая энциклопедия — «Волхвы»
- Диба Юрій. Волохи-«будівничі» (за колядками про спорудження церкви)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Aleksander Gieysztor ogranicza ten wyraz do Rusi, gdyż nie ma innych odpowiedników indoeuropejskich; jest raczej pożyczką z fińskiego, która dotarła - wydaje się - także na Pomorze, skoro Słowińcy znali wyraz *vołchvjanie, wołchwianie, w znaczeniu „czarowanie”. (Mitologia Słowian Warszawa 2006 ISBN 978-83-235-0234-0 s.81)