Uporabnik:Vitosmo/Palestinska narodna uprava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dosedanji razvoj[uredi | uredi kodo]

Palestinska uprava je odgovorna za varnostna vprašanja in javno upravo v urbanih območjih (tako imenovano območje A) ter odgovorne za javno upravo na podeželju (tako imenovano območje B). Izraelska vojska ima še naprej popoln nadzor na drugem velikem, a zelo redko poseljenem območju Zahodnega brega ( območje C); na tem področju se nahajajo tudi izraelske naselbine .

Sporazumi iz Osla niso predvidevali nobenih izrecnih predpisov za prihodnost palestinskih oblasti, ampak je šlo za nenapisan dogovor, da naj bi palestinska uprava bila osnova za kasnejšo ustanovitev palestinske države.

Palestinska uprava uživa mednarodno priznanje kot predstavnik palestinskega ljudstva, vendar v omejenem smislu.  Ne gre za subjekt mednarodnega prava in za razliko od PLO uprava ni imela statusa opazovalke v Združenih narodih . Šele z glasovanjem 29. novembra 2012 je država Palestina dobila status opazovalke. Avtonomna uprava se je nato odločila preimenovati v »državo Palestino«. Vendar pa novo ime ni povsod prisotno zaradi pomislekov, da se osebnih dokumentov ne bo priznavalo.  Februarja 2014 so se prvič pojavile težave z dokumenti »države Palestina«, ko so jih lastniki predložili pri vstopu v Izrael.[1]

Uprava dobiva obsežne subvencije od Evropske unije  in ZDA ter odškodnine od Izraela.  Tradicionalno je glavni donator EU, Nemčija prispeva 20 odstotkov. V letu 2011 je bilo skupaj namenjenih 830 milijonov evrov.[2]

Uprava ima policijske enote s približno 40.000 do 80.000 zaposlenih, ki imajo oklepna vozila in avtomatsko orožje. Zunanje ministrstvo Nemčije tako od leta 2008 dalje podpira palestinsko civilno policijo med drugim z novimi vozili za nujne primere.[3]

Volitve[uredi | uredi kodo]

Od ustanovitve Palestinske uprave leta 1993 se je volilo le dvakrat. Vse druge načrtovane volitve so zaradi različnih razlogov preložili.

Leta 1996 so potekale volitve predsednika in legislativnih organov. Naslednje volitve so načrtovali za leto 2001, a do njih ni prišlo. Po smrti predsednika Jaserja Arafata je bil datum volitev postavljen na 9. januar 2005. Na teh predsedniških volitvah so Palestinci za novega predsednika palestinskih oblasti izvolili Mahmuda Abasa ..

10. maja 2004 je palestinska vlada prvič razpisala lokalne volitve. Lokalni župani trenutno niso izvoljeni, temveč so imenovani na centralni ravni. Avgusta 2004 naj bi bile volitve v Jerihu, nato pa še v nekaterih mestih na območju Gaze. Julija 2004 so tudi te volitve preložili.

Parlamentarne volitve so poleti 2005 razpisali za 25. januar 2006. Po začetni negotovosti glede tega, ali se bodo Palestinci v arabskem vzhodnem delu Jeruzalema (ki ga Izrael šteje za priključeno, ne okupirano ozemlje) lahko udeležili teh volitev, je Mahmud Abas zagrozil, da bo volitve v celoti odpovedal. Po pritisku ameriške vlade pa se je izraelska vlada 15. januarja 2006, deset dni pred predvidenim datumom volitev, strinjala in volivcem v vzhodnem Jeruzalemu dovolila glasovati na nekaterih poštah..

Rezultati volitev 25. januarja 2006

Po volitvah, ki so islamističnemu Hamasu zagotovile večino, je konec leta 2006 prišlo do silovitih spopadov med sprtima stranema, ki so povzročili notranjo palestinsko državljansko vojno . Hamas je nato v bitki za Gazo junija 2007 prevzel izključni nadzor nad območjem Gaze, v zameno za kar so bili njegovi podporniki na Zahodnem bregu razoroženi in odstavljeni s političnih funkcij. Hamasova vlada okoli Ismaila Haniyye je od takrat mednarodno izolirana in je ne podpira večina vlad (Izrael, ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Egipt, Saudska Arabija) zaradi svoje brezkompromisne drže do Izraela, ki ga podpira tudi s terorističnimi napadi. sprejeto. Izrael in Egipt sta vojaško zaprla območje Gaze. Kritiki zahodne politike se pritožujejo, da ta ne spoštuje rezultatov volitev. Od takrat so bili izvedeni številni poskusi posredovanja med obema rivalskima skupinama, a so bili vedno neuspešni..

Notranja struktura[uredi | uredi kodo]

Uprava je bila zgodovinsko tesno povezana z PLO, s katero se je Izrael pogajal za sporazume iz Osla. Zato je palestinsko upravo dolgo vodil Jaser Arafat, izvršna veja pa je bila zapolnjena iz vrst PLO, predvsem s pripadniki organizacije Tanzim, vojaške veje PLO iz časov prve intifade ..

Na začetku je šlo za predsedniški sistem vladanja, predsednik je neposredno vodil vlado. Leta 2003 je zaradi mednarodnega pritiska Arafat imenoval Mahmuda Abasa (tudi Abu Mazen) za "premiera" palestinske avtonomne uprave, ker sta Izrael in ZDA zavračala neposredna pogajanja z Arafatom zaradi njegovih stikov s terorizmom. Po Arafatovi smrti in po imenovanju Ismaila Hanije iz Hamasa na položaj (2006) so iste države položaj ponovno razglasile za nepomembnega. Od takrat so pogajanja potekala samo še s predsednikom. Ismaila Hanija in njegove ministre v Gazi je predsednik junija 2007 odstavil in za novega premierja postavil Salama Fajada . Od takrat obstaja v Gazi de facto druga vlada, ki ni mednarodno priznana.

Za Arafatov slog vladanja je bilo značilno njegovo razumevanje demokracije, ki ni ustrezalo zahodnim standardom, korupcija v administraciji, [4] delitev moči med družinske člane [5] in nepregledna množica vladnih organizacij z nejasnimi odgovornostmi. Arafat je prek različnih mehanizmov nadzoroval približno osem različnih varnostnih organizacij, ministrstvo za izobraževanje pa je vodilo več kot 20 vodilnih delavcev. Po volitvah leta 1996, na katerih je zmagal z veliko večino, je Arafat vse nadaljnje volitve preložil za nedoločen čas. V tem je bil njegov slog vodenja podoben diktaturam na Bližnjem vzhodu, po geslu »En človek, en glas, enkrat samo«. Šele po njegovi smrti so bile leta 2005 predsedniške volitve, na katerih je bil izvoljen Mahmud Abas, januarja 2006 pa so sledile parlamentarne volitve, ki so prinesle večino islamističnemu Hamasu..

Kritika[uredi | uredi kodo]

PA v razsulu[uredi | uredi kodo]

Uvedba avtonomije je Izraelu olajšala upravljanje in predvsem financiranje zasedenih ozemelj, čeprav mednarodnopravna okupacija še vedno obstaja. Finančno breme, ki ga je moral prej v celoti nositi Izrael, je v veliki meri prešlo na mednarodno skupnost. Tudi projekti v območju C, ki je pod polno izraelsko upravo, prejemajo mednarodno podporo. [6] Kritiki trdijo, da je ta "okupacijska svetloba" (tako imenovani nekateri komentatorji) bolj koristna za Izrael, zato bi se ta vmesni korak k neodvisnosti ohranil ad infinitum. Bilo je več pozivov in razmišljanj o razpustitvi avtonomne oblasti, da bi Izrael postavili pod (finančni) pritisk. Razpustitev oblasti bi trajno končala mirovni proces in oživila obveznost Izraela, da prevzame polno odgovornost (upravljanje in financiranje) za palestinska ozemlja. Ker bi trenutni podporniki prenehali zagotavljati finančno pomoč zaradi pomanjkanja prejemnikov, bi moral stroške nenadoma spet nositi Izrael. Seveda bi imela takšna poteza resne posledice tudi za palestinske uradnike. Marca 2012 je samo pritisk ZDA lahko Abasu preprečil izdajo načrtovanega ultimata z ustrezno grožnjo. Takšna možnost je bila napovedana tudi po tem, ko so pogajaXXX.ja aprila 2014 zastala..

Tudi na strani EU je bilo slišati vse več dvomov o nadaljnjem financiranju avtonomne oblasti, ko ni napredka v mirovnem procesu. Zato tudi v Bruslju razmišljajo o ustavitvi finančne pomoči, saj vedo, da bo potem oblast propadla in bo moral upravljanje spet prevzeti Izrael. [7]

Palestinska študija, objavljena leta 2014, kaže, da je nadaljnji obstoj oblasti bolj v interesu Izraela kot v interesu prebivalstva. Palestincem 20 let avtonomije ni prineslo niti neodvisnosti niti delujoče uprave, zato bi morebitni daljši zastoj v pogajanjih lahko pomenil konec oblasti. V primeru razpustitve ali strmoglavljenja obstaja bojazen, da se bo sesul javni red, zdravstveni sistem in velika revščina. Zato bosta Izrael in mednarodna skupnost poskušala za vsako ceno preprečiti tak scenarij. Anketiranih je bilo 180 Palestincev iz različnih območij in 12 Izraelcev iz političnega sektorja..[8]

Plače za teroriste[uredi | uredi kodo]

Od druge intifade palestinske oblasti vplačujejo denar v »Sklad mučenikov«, ki ga je ustanovila PLO. [9] Ta sklad izplačuje denar palestinskim kriminalcem, zaprtim v Izraelu, pa tudi družinam Palestincev, katerih smrti veljajo za politično motivirane. Slednja kategorija vključuje sorodnike samomorilskih napadalcev, pa tudi ubitih, ranjenih ali zaprtih demonstrantov in mimoidočih. [10] Palestinski uradniki trdijo, da so plačila namenjena nadomestilu za nepošteno sojenje, saj vojska večkrat ustreli osumljence terorizma v nasprotju z domnevo nedolžnosti, pripornike pa prisili k lažnim priznanjem. [10] Vsakdo, ki je na primer v zaporu od pet do deset let, prejme 800 evrov na mesec. Evrov – to je več, kot zasluži policist avtonomne oblasti. Po mnenju Svetovne banke ne gre za upravičeno obliko socialne pomoči, temveč za nekakšno cenjenje terorizma. [11] Vsak mesec se približno 3,5 milijona evrov nakaže palestinskim zapornikom in še 5 milijonov evrov družinam samomorilskih napadalcev. [12] To prakso kritizira tudi mednarodno, na primer svetovalec ameriškega predsednika Jared Kushner na srečanju z Mahmudom Abasom avgusta 2017. .XXX.

Večkrat so bili razmisleki in pobude, da bi preprečili ta plačila ali odšteli denar od transfernih plačil. [13] Od februarja 2019 je Izrael zadržal 42 milijonov šekelov na mesec od davkov in carin, pobranih za palestinske oblasti. To ustreza znesku, ki ga je PA leta 2018 plačala palestinskim zapornikom v izraelskih zaporih in njihovim družinam. Namesto tega Izrael denar vplačuje v sklad za podporo žrtvam terorizma. [14] Med februarjem in septembrom 2019 je PA popolnoma zavrnila sprejem davčnih in carinskih prihodkov ter vsak mesec vrnila celoten znesek. [15] Ker pa je ta objava 65 % proračuna, je to povzročilo finančno krizo. Od takrat so javni uslužbenci, ki so zaslužili več kot 2000 ILS, prejeli le polovico svojih plač. [16] Ker nikogar ni zanimal razpad oblasti, sta Jordanija in EU poskušali posredovati. Johannes Hahn je v imenu EU predlagal, da bi bila plačila zapornikom neodvisna od vrste kaznivega dejanja in tako postala zgolj socialna pomoč, kar je bilo zavrnjeno. [17] 4. oktobra 2019 je tiskovni predstavnik avtonomne oblasti izjavil, da bo denar od davkov in carin ponovno sprejet..[18]

Šolske knjige[uredi | uredi kodo]

Februarja 2002 je izobraževalna komisija kneseta pozvala voditelje demokratičnih držav, naj zadržijo pomoč za financiranje palestinskega izobraževanja, dokler palestinske oblasti ne odstranijo protijudovskih in protiizraelskih odlomkov iz njihovih šolskih učbenikov. Te knjige in palestinski izobraževalni sistem bi spodbujali sovraštvo namesto miru ali strpnosti in ne bi priznavali države Izrael.. [19] [20]

Leta 2018 je PA prvič po letu 2000 revidirala svoje šolske učne načrte. V šolskih učbenikih še naprej prevladujeta sovraštvo do Izraela in spodbujanje k nasilju. V nekaterih primerih je mogoče celo zaznati radikalizacijo. Poleg tega se ignorira holokavst in poveličujejo se palestinski teroristični napadi, kot so olimpijski napad v Münchnu in ugrabitve letal . Antisemit in vojni zločinec veliki mufti Mohammed Amin al-Husseini je prikazan pozitivno. To izhaja iz študije nevladne organizacije Institute for Monitoring Peace and Cultural Tolerance in School Education (IMPACT-SE) iz Jeruzalema..[21]

Leta 2019 je študija IMPACT-SE, ki redno analizira palestinske učne načrte, ugotovila, da so bili učni načrti, uporabljeni za šolsko leto 2018/19, bojeviti in polni ekstremističnih nacionalističnih pogledov. Obseg ekstremizma celo presega lanske učne načrte. Evropska unija, največja mednarodna donatorka palestinskih oblasti, je obljubila, da bo naročila študijo, da bi ugotovila, koliko pozivov k sovraštvu in nasilju je v palestinskem učnem načrtu..[22]

29. avgusta 2019 je Odbor ZN za odpravo rasne diskriminacije (CERD) objavil končne pripombe na poročilo palestinskih oblasti. V njem je odbor ZN med drugim kritiziral "obstoj sovražnega govora v nekaterih medijih, zlasti tistih Hamasa, v družbenih omrežjih, v izjavah uradnikov, v šolskih programih in učbenikih." Zlasti sovražni govor proti Izraelcem bi lahko spodbujal nasilje in spodbujal antisemitizem. Države pogodbenice CERD morajo predložiti redna poročila, ki jih nato pregleda odbor ZN..[23]

Leta 2019 so palestinske oblasti predstavile posodobljene učbenike palestinske zgodovine. Iz novih knjig so izbrisana zgodovinska dejstva. Torej obstajajo le sklicevanja na sporazume iz Osla . Vmesni sporazumi, kot so sporazum Gaza-Jericho (1994), sporazum Wye (1998), časovni načrt (2003) ali rezultati konference v Annapolisu (2007), niso več omenjeni. Poleg tega sta bili v celoti črtani dve poglavji o mirovnih načrtih in pobudah. Sporazumi iz Osla so ocenjeni manj podrobno in bolj negativno. Nekajkrat, ko je omenjena država Izrael, je ime v oklepaju. To je še posebej pogosto med organizacijami, kot sta Hamas ali Islamski džihad, in je namenjeno temu, da pokaže, da Izrael vidijo kot nelegitimnega. V starih knjigah se je ime pojavilo brez oklepaja. Poleg tega v posodobljenih učbenikih ni več nobenega sklicevanja na zgodovinsko prisotnost Judov v Izraelu. [24] Evropski parlament je 14. maja 2020 obsodil nasilno gradivo in sovražni govor v palestinskih šolskih učbenikih..[25]

Demokratična legitimnost ne obstaja[uredi | uredi kodo]

Po neuspelih pogovorih med Fatahom in Hamasom je tedanji premier Salam Fajad marca 2009 predstavil vlado, v kateri je spet prevladoval Fatah. Predsedniku palestinskih oblasti Mahmudu Abasu se je mandat iztekel že 9. januarja 2009, a so mu zaradi spremenjene razlage volilne zakonodaje podaljšali za eno leto, da bi lahko organizirali volitve. Te volitve so bile pozneje preložene za nedoločen čas. Od takrat je Abas vladal brez demokratične legitimnosti, ki se je končala, ko se je 9. januarja 2009 iztekel njegov štiriletni mandat..[26]

Korupcija[uredi | uredi kodo]

Francoski protest rumenih jopičev so Palestinci pprevzeli kot vzor za protest z modrih kirurških rokavic, ko od decembra 2018 dalje protestirajo proti korupciji v PA. Protesti modrih rokavic so uperjeni proti novo uvedenemu organu za socialno skrbstvo, ki se financira iz palestinskih davkov. Zaradi razširjene korupcije v PA se protestniki bojijo, da bi vlada lahko uporabila davkoplačevalski denar za polnjenje lastnih žepov pod pretvezo finančne krize. [27]

Ravnanje s homoseksualnostjo[uredi | uredi kodo]

V avtonomnih območjih je homoseksualnost kazniva po britanski mandatni zakonodaji, ki še vedno velja. [28] [29] V kolikšni meri to povzroči konkretno državno preganjanje, ni znano; oblasti in politične skupine to vprašanje ponavadi ignorirajo. Vendar pa obstajajo poročila o napadih, mučenju in umorih s strani policije in odredov smrti. [30] [31] [32]

Varnostne sile kršijo človekove pravice[uredi | uredi kodo]

XXX1. julija 2021, potem ko so palestinske varnostne sile povečale uporabo sile proti kritikom oblasti, je visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet zahtevala, da palestinske oblasti zagotovijo varnost demonstrantov, ki protestirajo proti njim. Povod za proteste je bila smrt kritika Nisarja Banata, ki je umrl med aretacijo 24. junija 2021. [33]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

[[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]]

  1. ↑ Israel admits Gaza patients after dispute over 'Palestine' logo, Ha-Aretz am 13. Februar 2014
  2. ↑ Auswärtiges Amt, Hilfe für Palästinensische Gebiete 6. September 2012
  3. ↑ »Auswärtiges Amt unterstützt palästinensische Zivilpolizei mit weiteren Polizeieinsatzfahrzeugen und Funkgeräten«. Auswärtiges Amt. 28. maj 2009.
  4. ↑ Palästina.
  5. ↑ Nahost: Die einflussreichen Gaza-Clans, Westdeutsche Zeitung, 3. August 2008
  6. ↑ Ha-Aretz: USAID asphaltiert 63 km Straße in der Westbank, 16. November 2010
  7. ↑ EU to reconsider Palestinian aid if peace talks with Israel fail, Ha-Aretz am 4. Dezember 2013
  8. ↑ The Palestinian Authority is on the brink of collapse, study says, Amira Hass, Ha-Aretz am 21. März 2014
  9. ↑ Eli Lake (1. julij 2016). »The Palestinian Incentive Program for Killing Jews«. Bloomberg.com (v angleščini). Pridobljeno 6. februarja 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 Glenn Kessler. »Does the Palestinian Authority pay $350 million a year to 'terrorists and their families'?« (v angleščini). Washington Post. Pridobljeno 14. marca 2018.
  11. ↑ Tormod Strand im Interview mit der israelischen Zeitung Maariv. in Israel Heute Mai 2013, S. 7
  12. ↑ Palästinensische Terroristen kriegen Rekordlöhne Online-Artikel Israel Heute vom 5. September 2012
  13. ↑ Israeli national security adviser: PA could collapse if Israel withholds tax funds, Ha-Aretz am 8. Dezember 2014
  14. ↑ »Israel behält palästinensische Gelder zur Terrorfinanzierung ein«. Israelnetz.de. 18. februar 2019. Pridobljeno 15. marca 2019.
  15. ↑ PA: We returned tax revenues to Israel, Jerusalem Post am 28. Februar 2019
  16. ↑ UN: Palestinian Authority faces risk of financial collapse, AP am 10. März 2019
  17. ↑ EU official proposes Palestinian terrorism payments on needs basis, Jerusalem Post am 30. April 2019
  18. ↑ »Autonomiebehörde nimmt wieder Steuergelder an«. Israelnetz.de. 7. oktober 2019. Pridobljeno 17. oktobra 2019.
  19. ↑ »Knesst: Beendigung der Finanzierung von Hetztexten der PA«. Israelische Botschaft in Berlin. 12. februar 2002. Pridobljeno 9. avgusta 2019.
  20. ↑ »Wie Israel in palästinensischen Schulbüchern dargestellt wird« (v nemščini). Der Tagesspiegel. 28. junij 2017. Pridobljeno 3. aprila 2020.
  21. ↑ »Auch neue palästinensische Schulbücher hetzen gegen Israel«. Israelnetz.de. 17. december 2018. Pridobljeno 7. januarja 2019.
  22. ↑ »EU to study Palestinian school books after claims of 'radical' themes« (v angleščini). 22. maj 2019. Pridobljeno 4. septembra 2019.
  23. ↑ »Palästinenser sollen Hetze stoppen«. Israelnetz.de. 2. september 2019. Pridobljeno 8. septembra 2019.
  24. ↑ »Abkommen mit Israel bis auf Oslo-Abkommen nicht erwähnt«. Israelnetz.de. 7. oktober 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2019. Pridobljeno 17. oktobra 2019.
  25. ↑ »EU-Parlament verurteilt palästinensische Schulbücher«. Israelnetz (v nemščini). 15. maj 2020. Pridobljeno 16. junija 2020.
  26. ↑ »Ein unrühmliches Jubiläum«. Israelnetz.de. 9. januar 2019. Pridobljeno 19. januarja 2019.
  27. ↑ »„Blaue Handschuhe"-Protest gegen PA-Behörde«. Israelnetz.de. 9. januar 2019. Pridobljeno 19. januarja 2019.
  28. ↑ Weltweite Gesetze zur Homosexualität
  29. ↑ globalgayz.com: Palestine – Gay Travel and Culture
  30. ↑ agudah.israel-live.de: Flüchtlingsstatus.
  31. ↑ „Wer Palästinenser ist und schwul, gerät schnell in den Verdacht, auf den Strich zu gehen und für Israel zu spitzeln: ‚Manchmal werfen sie Steine nach mir‘“, Berliner Zeitung vom 8. Oktober 2010
  32. ↑ haaretz.com: Israelisches Gericht entscheidet: Wegen der Verfolgung in seiner Heimat darf ein Palästinenser in Israel bleiben
  33. ↑ »UN-Kommissarin: Palästinensische Sicherheitskräfte müssen Menschenrechte achten« (v nemščini). Israelnetz. 2. julij 2021. Pridobljeno 13. oktobra 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Vitosmo/Palestinska_narodna_uprava&oldid=6126872«