Uporabnik:Uvgzbefdn/peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vazopresin

Vazopresin, tudi antidiuretični hormon, krajšava ADH, je nevrohipofizni hormon, ki ga v kri izloča posteriorni del hipofize. Povečuje zadrževanje vode v telesu in povzroča vazokonstrikcijo. Zadrževanje vode povečuje tako, da zviša reabsorbcijo vode v distalnem zvitem odseku ledvičnega nefrona in zbiralcih seča tako, da reverzibilno premakne akvaporinske vodne kanale na apikalno membrano.[1] Oboje zvišuje krvni tlak in sicer reabsorbcija vode poveča utripni volumen ter vazokonstrikcija povečuje periferno arterijsko rezistenco. Zato je vazopresin del renin-angiotenzin-aldosteronskega sistema. Poleg tega ima tudi ključno vlogo pri homeostazi osmolarnosti. Opažena je bila tudi njegova vloga v možganih, nabirajo se dokazi o njegovem vplivu na družbene odnose, stikih med samcem in samico, spolno slo in materinim odzivom na stres. Njegov predhodnik preprohormon se sintetizira v hipotalamusu in je shranjen v veziklih posteriornega dela hipofize, kjer je tudi vazopresin sam shranjen. Vazopresin je peptidni hormon ter sestavljen iz le 9 aminokislin (Cys-Tyr-Phe-Gln-Asn-Cys-Pro-Arg-Gly-NH2). Njegov razpolovni čas je kratek in sicer od 16 do 24 minut.[2]

Fiziologija[uredi | uredi kodo]

Vloga[uredi | uredi kodo]

Pomembna vloga vazopresina je uravnavanje zadrževanja vode v telesu. Vazopresin se v krvni obtok sprosti, ko je telo dehidrirano, in poveča zadrževanje vode v ledvicah. Posledično je urina manj in je ta bolj koncentriran. Večje koncentracije vazopresina povečajo krvni tlak preko zmerne vazokonstrikcije. Poleg tega vpliva tudi na vedenje, na primer povzroča navezovanje med samicami in samci pri voluharjih. Dokazano je bilo, da velike količine receptorja AVPr1a v ventralnih delih sprednjih možganov spodbujajo in uravnavajo nagrajevalne mehanizme med izbiranjem partnerja, kar je ključno za navezanost na izbranega partnerja.[3]

Podobna učinkovina, lysine vasopressin (LVP) ali lypressin (Cys-Tyr-Phe-Gln-Asn-Pro-Lys-Gly-NH2), ima enak učinek kot vazopresin pri ljudeh pri prašičih in se uporablja pri zdravljenju človeškega diabetesa insipidusa, ki je posledica premajhne količine vazopresina, pri bolnikih z alergijami na nekatere živalske preparate vazopresina.[4] Pri podganah so bili opaženi stranski učinki lypressina, in sicer hipertenzija[5] ter podaljšan T-val[6] na EKG-ju.

Ledvice[uredi | uredi kodo]

Vazopresin sproži dva mehanizma, ki prispevata k večji osmolarnosti (večji skoncentriranosti) urina in zmanjšanem izločanju vode:

  1. Poveča prepustnost vode v distalnem zvitem odseku in zbiralcih v ledvicah, kar poveča reabsorbcijo vode in izločanje bolj koncentriranega urina (antidiurezo), saj premakne akvaporinske vodne kanale na apikalno membrano distalnega zvitega odseka in zbiralcev. Voda gre preko akvaporinskih kanalov po osmotskem gradientu v iz nefrona, kar poveča količino vode, dobljene iz filtrata (primarnega seča), v krvnem obtoku. AVPr2 (arginin vazopresin receptor 2) receptorji na bazolateralni membrani epitelnih celic, ki so G protein-vezani receptorji, se vežejo na alfa podenoto G proteina, ki aktivira adenilat-ciklazi III in VI, ki katalizirata pretvorbo ATP v 3',5'-ciklični AMP (cAMP) in pirofosfat. cAMP sproži vgradnjo akvaporinskih kanalov preko eksocitoze intracelularnih veziklov, ki imajo akvaporinske kanale že vgrajene in se zlijejo s celično membrano, ter poveča transkripcijo akvaporin-2 gena, kar poveča število akvaporin-2 molekul. cAMP aktivira tudi proteinsko kinazo A tako, da se na vsako izmed dveh regulatornih podenot proteinske kinaze A vežeta 2 molekuli cAMP-a ter se nato ti dve regulatorni podenoti odcepita od dveh katalitskih podenot, ki fosforilirata in s tem (de)aktivirata nekatere proteine. Eden izmed takih proteinov je ravno akvaporin-2. Vazopresin tudi poveča koncentracijo kalcija v celicah zbiralcev, saj ga sprošča iz intracelularnih zalog.

Obtočila[uredi | uredi kodo]

Osrednje živčevje[uredi | uredi kodo]

Kombinirano delovanje vazopresina in aldosterona[uredi | uredi kodo]

Struktura in podobnost z oksitocinom[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Nielsen S, Chou CL, Marples D, Christensen EI, Kishore BK, Knepper MA (Februar 1995). »Vasopressin increases water permeability of kidney collecting duct by inducing translocation of aquaporin-CD water channels to plasma membrane«. Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 92 (4): 1013–7. doi:10.1073/pnas.92.4.1013. PMC 42627. PMID 7532304.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  2. Babar SM (Oktober 2013). »SIADH associated with ciprofloxacin«. Ann Pharmacother. 47 (10): 1359–63. doi:10.1177/1060028013502457. PMID 24259701.
  3. Lim MM, Young LJ (2004). »Vasopressin-dependent neural circuits underlying pair bond formation in the monogamous prairie vole«. Neuroscience. 125 (1): 35–45. doi:10.1016/j.neuroscience.2003.12.008. PMID 15051143.
  4. Neva Mimica, Laurence C. Wegienka, Peter H. Forsham (1968). »Lypressin Nasal Spray: Usefulness in Patients Who Manifest Allergies to Other Antidiuretic Hormone Preparations«. The Journal of the American Medical Association. 203 (9). doi:10.1001/jama.1968.03140090186017.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  5. Szadowska A, Szmigielska H, Szmigielski A, Kamińska A, Wejman I. (1985). »The effect of 6-hydroxydopamine and some hypotensive drugs on lypressin induced hypertension in rats«. Polish journal of pharmacology and pharmacy. 37 (4). PMID 3936030.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  6. Leitold M, Hader S. (1986). »[Influence of antianginal drugs on Lypressin induced T-wave enhancement in the electrocardiogram of the rat]«. Arzneimittelforschung. (v german). 36 (10). PMID 2949754.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)