Uporabnik:Chucknobbis/Iskanje Google

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Chucknobbis/Iskanje Google
VrstaS<nowiki>

pletni iskalnikJezik123 jezikovLastnikGoogle (Alphabet)PrihodekAdWordsURLGoogle.com (SLO)KomercialnoYesRegistracijapo izbiriUporabniki4.5+ milijard aktivnih uporabnikovObjavljeno15. 11. 1997StatusAktivenIskanje Google ali pa preprosto Google je spletni iskalnik, ki ga je razvilo podjetje Google. Je najbolj uporabljen iskalnik na svetovnem spletu,[2] ki poskrbi za več kot tri milijarde iskanj vsak dan.[3][4] Od Februarja 2016 je najbolj uporabljen iskalnik v ZDA z 64.0% tržnim deležem.[5]

Vrstni red zadetkov iskanja na Googlovih straneh temelji na sistemu, imenovanem "PageRank". Iskanje Google ponuja veliko različnih možnosti za prilagojeno iskanje z uporabo Boolovih operatorjev, kot so izključitev ("-xx"), alternative ("xx OR yy OR zz"), in nadomestni znaki ("Winston * Churchill" vrne "Winston Churchill", "Winston Spencer Churchill", itd.).[6] Te in druge možnosti je mogoče opredeliti na drugačen načinz uporabo Naprednih Iskalnih strani.

Glavni namen Iskanja Google je lov na besedila v javno dostopnih dokumentih, ki jih ponujajo spletni strežniki. To izključuje druge podatke, kot so fotografije ali podatki iz podatkovnih baz. Sistem sta prvotno razvila Larry Page in Sergej Brin leta 1997. Iskanje Google ponuja več funkcij oz. možnosti iskanj, ne le iskanje besed . Na primer: sopomenke besed, vremenske napovedi, časovni pasovi, zemljevidi, podatki o potresih, spored filmskih predstav, letališča in športni rezultati. Obstajajo tudi posebne funkcije za številke, datume in nekatere posebne oblike, vključno z razponi, cenami, temperaturami, denarjem, pretvarjanje merskih enot, izračuni, sledenje pošiljkam, patenti, območne kode, in jeziki prevajanja. V juniju 2011 je Google predstavil "Google Glasovno Iskanje" za iskanje izgovorjenih namesto fizično vnesenih besed.[7]

Analiza pogostosti iskanih izrazov lahko pomeni postavitev gospodarskega, socialnega ali zdravstvenega trenda.[8] Podatki o pogostosti uporabe iskanih izrazov je na voljo širši javnosti preko aplikacije Google Trendi.


Konkurenti Google-u so Baidu in Soso.com na Kitajskem, Naver.com in Daum.net v Južni Koreji, Yandex v Rusiji, Seznam.cz v Češki Republiki; Yahoo na Japonskem, Tajvanu in ZDA, prav tako tudi Bing in DuckDuckGo.[9] Nekaj manjših iskalnikov pa ima vendar določene prednosti, ki niso na voljo pri Googlovem, kot na primer shranjevanje zasebnih podatkov ali podatkov o sledenju. Eden takih iskalnikov je Ixquick.

Iskanje[uredi | uredi kodo]

PageRank[uredi | uredi kodo]

Googlov vzpon do uspeha je bil v veliki meri patentiran algoritem , imenovan PageRank, ki pomaga uvrstiti spletne strani, ki se ujemajo določenemu iskalnemu nizu.[10] Ko je bil Google šele kot raziskovalni projekt na Univerzi Stanford, je bil njegov vzdevek BackRub, ker tehnologija preverja povratne povezave za določitev pomembnosti spletnega mesta. Prejšnji iskalniki, ki so temeljili na iskanju s ključnimi besedami, bi strani v iskalnih zadetkih razvrstile po  tem, kako pogosto se iskani izrazi pojavijo na neki strani. Algoritem PageRank pa analizira človeško ustvarjene povezave - ob predpostavki, da so strani, ki imajo povezave na pomembnejših spletnih straneh, tudi same pomembne. PageRank je zastavljen tako, da se poveže s človeškim pojmom pomembnosti. Poleg PageRanka je Google v zadnjih letih dodal številna druga skrivnostna merila za določanje uvrstitve strani na seznamu zadetkov. Po nekaterih podatkih naj bi teh meril bilo še več kot 250[11][12]. S tem, ko Google ohranja ta merila kot skrivnost  seveda ohranja prednost pred svojimi tekmeci po vsem svetu.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. »The Anatomy of a Large-Scale Hypertextual Web Search Engine«. Computer Science Department, Stanford University, Stanford, CA. Pridobljeno 27. januarja 2009.
  2. »Alexa Top Sites By Category – Search Engine Ranking«. Pridobljeno 16. maja 2013.
  3. »Digital Indians: Ben Gomes«. BBC News. Pridobljeno 28. junija 2016.
  4. »Almost 12 Billion U.S. Searches Conducted in July«. SearchEngineWatch. 2. september 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. septembra 2008. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |deadurl= (predlagano je |url-status=) (pomoč)
  5. Lella, Adam (16. marec 2016). »comScore Releases February 2016 U.S. Desktop Search Engine Rankings«. ComScore.com. Pridobljeno 27. junija 2016.
  6. »...The *, or wildcard, is a little-known feature that can be very powerful...«. Google.co.nz. Pridobljeno 4. avgusta 2012.
  7. Google (Tue June 14, 2011) Official announcement
  8. Hubbard, Douglas (2011). Pulse: The New Science of Harnessing Internet Buzz to Track Threats and Opportunities. John Wiley & Sons.
  9. »thetechbook » Countries where Google is not #1 search engine«. Woolor.com. Pridobljeno 26. decembra 2012.
  10. Brin, S.; Page, L. (1998). »The anatomy of a large-scale hypertextual Web search engine« (PDF). Computer Networks and ISDN Systems. Zv. 30. str. 107–117. doi:10.1016/S0169-7552(98)00110-X. ISSN 0169-7552.
  11. »Corporate Information: Technology Overview«. Google. Pridobljeno 15. novembra 2009.
  12. Levy, Steven (22. februar 2010). »Exclusive: How Google's Algorithm Rules the Web«. Wired.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2011.