Unska proga

Unska železnica je del železniške povezave med Zagrebom in Splitom, ki poteka ob reki Uni, deloma po teritoriji Hrvaške, deloma Bosne in Hercegovine. Železnica pri tem večkrat med Bihaćem in Kninom prečka reko Uno, ki je na tem delu meddržavna meja med Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izgradnjo železnice na relaciji med Bihaćem in Kninom je maja 1936 pričelo francosko podjetje Batignolles (Societe de construction de Bastignolles), ki je pred tem že izvedla izgradnjo železniške povezave med Prištino in Pećjo na Kosovu. Po pogodbi o izgradnji bi gradnja morala trajati štiri leta, v obdobju od 1. aprila 1936 do 1. aprila 1940. Pri gradnji so kot podizvajalci sodelovale naslednja podjetja: Dukić in tovariš iz Ljubljane, Šojat in Batušić. Zaradi sestave tal je proga morala 18,6 km pred Martin Brodom preiti na levi breg Une, kar je podjetje Batignolles izkoristilo za zahtevo po podaljšanju roka za izgradnjo za dodatni dve leti. Tedanji minister za promet Kraljevine Jugoslavije je odobril 18 mesečno podaljšanje roka brez plačila kazni zaradi zamude. Novi rok (1. december 1941) je omogočil podjetju Batignolles z decembrom 1937 odpuščanje zaposlenih. Začetek Druge svetovne vojne je dodatno upočasnilo dela na izgradnji železniške povezave zaradi odhoda francoskih inženirjev.

Pred Drugo svetovno vojno je bilo končane 4/5 proge med Bihaćem in Kninom. Od Knina proti Bihaću je bilo končanih 24 km, od Bihaća proti Kninu pa 25,8 km. Postajni tiri so bili položeni na postajah v Bihaću, Ripaču, Loskunu, Kninu, Drenovcu in Golubiću. Za izgradnjo je ostalo še 25 km tračnic in 12 km pragov.

Po drugi vojni, je bila proga predana v uporabo 25. decembra 1948, čeprav še ni bila dokončana v celoti.

Leta 1987 so progo elektrificirali in usposobili za hitrosti vlakov do 120 km/h, ampak samo do Knina. Po končanju vojaških spopadov v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem so Stabilizacijske sile (SFOR) odprle železniško povezavo 11. oktobra 1998 na svečanosti v Bosanskem Otoku. Tedaj so progo obnavljale Hrvaške železnice (Hrvatske željeznice) in Železnice Federacije Bosne in Hercegovine (Željeznice Federacije Bosne i Hercegovine). Obnova je bila financirana s sredstvi SFOR. Ocena vrednost Unske proge je 2,5 mird KM.^[1]

Povezave med Zagrebom in Splitom je po povezavi ob reki Uni za 31,3 km krajša od povezave prek Like (Liška proga).

Zaključki izgradnje in dolžina posameznih odsekov[uredi | uredi kodo]

Posamezni odseki Unske proge so bili dani v uporabo:

Sisek – Sunja – Dobrljin , 10. aprila 1882, (47,7 km)
Bosanski Novi – Dobrljin, 24. junija 1879, (14 km)
Bosanski Novi – Bosanska Krupa, 4. oktobra 1920, (34 k)
Bosanska Krupa – Bihać, 17. julija 1924, (32,2 km)
Bihać – Knin, 29. novembra 1948,^[2] (112 km)

Dolžina posameznih odsekov[uredi | uredi kodo]

Dolžini posameznih odsekov proge znašata:^[3]

Bihać – Knin (1951) 111,7 km
Sunja – Bihać – Knin (1952) 217,4 km

Gradbena dolžina proge[uredi | uredi kodo]

Gradbena dolžina proge znaša:^[4]

Sunja – Volinja – državna meja 21,575 km
Državna meja – Ličko Dugo Polje – Knin 59,068 km

Poslovna dolžina proge[uredi | uredi kodo]

Poslovna dolžina proge znaša^[5]

Sunja – Dobrljin (1918) 25,509 km
Industrijskih tirov (1918) 1,950 km

Železniške postaje in postajališča[uredi | uredi kodo]

Proga je bila kategorizirana kot glavna proga na odseku Sunja – Knin. Obstajajo različne navedbe oddaljenosti posameznih postaj in postajališč za odsek med Ličkim Dugim Poljem in Martin Brodom (Osredci, Gračac 173 ali 174 km, Srb 170 ali 171 km, Begluci 165, Una 162 ali 164 km, Martin Brod 154 ali 156 km.

Podatki se nanašajo na potniški promet. Tovorni promet se opravlja tudi na odseku pod nadzorom Železnice Federacije Bosne in Hercegovine, kot tudi na odseku pod nadzorom Železnic Republike Srpske (Željeznice Republike Srpske).^[6]^[7]

000 Zagreb → Sisek
000 Sunja
005 Hrastovac
008 Graboštani
012 Majur
015 Hrvatska Kostajnica
020 Volinja
000 (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina na reki Uni)
026 Dobrljin
000 Vodičevo
033 Ravnice, Bosanski Novi
000 Poljavnice
040 Bosanski Novi
Brezičani → Prijedor → Banja Luka
000 reka Sana
043 Vidorija
049 Rudice
000 Rakani
057 Blatna
065 Bosanska Otoka (Otoka Bosanska)
068 Drenova Glavica
000 reka Una
000 Podvran
075 Bosanska Krupa
000 reka Una
086 Grmuša
096 Cazin Srbljani (Cazin-Srbljani)
102 Pokoj
106 Bihać
111 Pritoka
114 Ripač
118 Račić
000 reka Una
(meja Bosna in Hercegovina - Hrvaška)
125 Loskun (znotraj Hrvaške)
132 Štrbački Buk (znotraj Hrvaške)
135 Kestenovac (znotraj Hrvaške)
(meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)
141 Bušević (postaja v Bosni in Hercegovini, naselje na Hrvaškem)
145 Kulen Vakuf
000 Palučci
154 Martin Brod (carinska izpostava)
000 reka[Una
000 reka Krka
(meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)
162 postaja Una
165 Begluci
(meja Bosna in Hercegovina - Hrvaška)
170 Srb (Bosanski Osredci-Srb; nekdaj Rađenović-Srb)
(meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)
173 Osredci
178 Ličko Dugo Polje
182 Lička Kaldrma
Lička Kaldrma – Drvar – Srnetica (→ Jajce) – Prijedor
186 Lički Tiškovac
190 Ševina Poljana
194 Bosanski Drenovac (glej Drenovac Osredački)
201 Strmica
205 Komalić
209 Golubić
218 Knin
000 Drniš → Perković → Split

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

http://www.railfaneurope.net/ric/hr_unska_pruga.htm

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ https://www.klix.ba/biznis/unska-pruga-zasto-infrastruktura-vrijedna-2-5-milijardi-km-propada-iz-godine-u-godinu/160329108
↑ Blagoje Bogavac, ur., Sto godina železnica Jugoslavije : (»Zbornik članaka povodom stogodišnjice železnica Jugoslavije«) : [1849. – 1949.] / redakcija Štamparskog preduzeća Jugoslovenskih železnica, Štamparsko preduzeće Jugoslovenskih železnica, Beograd, 1951. (COBISS)
↑ Zvonimir Jelinović, 1952., stranica 144.
↑ Odluka o razvrstavanju željezničkih pruga, 9. siječnja 2014., (»Narodne novine«, br. 3/2014., 10. januarja 2014., dostop: 20. rujna 2014.).
↑ Josip Gorničić-Brdovački, Razvitak željeznica u Hrvatskoj do 1918. godine : građenje, organizacija i financijalni odnosi, Građa za gospodarsku povijest Hrvatske, Knj. 3., Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1952., Prilog 3. (Prilozi iza str. 213.)
↑ xxxxxxxxx, Vozni red : 14. XII. 2003. – 11. XII. 2004., Hrvatske željeznice, Zagreb, 2003., str. 260. i 261.
↑ Antun Konrad, Vitomir Šantić, ur., Turistički red vožnje : za putnički saobraćaj SFRJ : 31. V. 1964. – 29. V. 1965., Generalturist, Zagreb, 1964., str. 130. – 135.

[1] ttps://www.klix.ba/biznis/unska-pruga-zasto-infrastruktura-vrijedna-2-5-milijardi-km-propada-iz-godine-u-godinu/160329108

[Sto-2] Blagoje Bogavac, ur., Sto godina železnica Jugoslavije : (»Zbornik članaka povodom stogodišnjice železnica Jugoslavije«) : [1849. – 1949.] / redakcija Štamparskog preduzeća Jugoslovenskih železnica, Štamparsko preduzeće Jugoslovenskih železnica, Beograd, 1951. (COBISS)

[J144-3] Zvonimir Jelinović, 1952., stranica 144.

[O2014-4] Odluka o razvrstavanju željezničkih pruga, 9. siječnja 2014., (»Narodne novine«, br. 3/2014., 10. januarja 2014., dostop: 20. rujna 2014.).

[G-B-5] Josip Gorničić-Brdovački, Razvitak željeznica u Hrvatskoj do 1918. godine : građenje, organizacija i financijalni odnosi, Građa za gospodarsku povijest Hrvatske, Knj. 3., Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1952., Prilog 3. (Prilozi iza str. 213.)

[6] xxxxxxxxx, Vozni red : 14. XII. 2003. – 11. XII. 2004., Hrvatske željeznice, Zagreb, 2003., str. 260. i 261.

[Konrad-Šantić-7] Antun Konrad, Vitomir Šantić, ur., Turistički red vožnje : za putnički saobraćaj SFRJ : 31. V. 1964. – 29. V. 1965., Generalturist, Zagreb, 1964., str. 130. – 135.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]