Tunip
| Tunip | |
|---|---|
 Amarnsko pismo EA 161 Aziruja faraonu; naslov: Odsotnost pojasnjena | |
| Lokacija | .svg){kind=small} Sirija |
| Regija | Guvernat Hama |
| Koordinati | 35°17′13″N 36°23′52″E / 35.28694°N 36.39778°E |
| Tip | mestna država |
Tunip (egipčansko Tenep) je bil v obdobju Amarnskih pisem (1350-1335 pr. n. št.) mestna država v zahodni Siriji. Geografsko ime Sirija takrat še ni obstajalo. Na njenem ozemlju so bila majhna kraljestva in mestne države, med njimi Amurru, Nuhašše, Amku, Nii in druge.
Omenja se predvsem v egipčanskih virih (Tutmoz III., Ramzes II.), najpogosteje v Amarnskih pismih, čeprav je znan tudi kralj Tunip-Teššup, sodobnik hetitskega kralja Hatušilija I., ki je vladal okoli 1586–1556 pr. n. št.
V Amarnski pismih ga omenja predvsem Aziru, vladarja Amurruja v sodobnem Libanonu, ki prosi faraona za podporo v sporih s Hetiti.
Lokacija[uredi | uredi kodo]
Natančna lokacija Tunipa ostaja nezanesljiva. Mesto bi lahko stalo ali v severni Feniciji (Helck 1973) ali v srednjem toku Oronta. V tej regiji sta bili predlagani dve mogoči lokaciji: Tell Hama v sodobnem mestu Hama (Astour 1977) in Tell Ašarna severozahodno od Hame (Klengel 1995)[1])[2] Vedno več dokazov kaže, da je istoveten z najdiščem Tell Ašarna.
Najdišče Tell Ašarna, znano tudi kot Tell Aharna, leži ob Orontu v Siriji in ima površino 70 ha. Izkopavanja je opravila skupina kanadskih arheologov z Univerze Laval, Quebec, pod vodstvom Michela Fortina.[3]
Amarnska pisma[uredi | uredi kodo]
Tunip je omenjen v petih Amarnskih pismih. Med njimi so tri Azirujeva.
- EA 57: "O kraljih in Tunipu", poškodovano
- EA 59: "Od meščanov Tunipa"
- EA 161: "Odsotnost pojasnjena", Azirujevo šesto pismo od trinajstih
- EA 165: "Tunip je ogrožen", Azirujevo deveto pismo od trinajstih
- EA 167: "Stalna hetitska grožnja", Azirujevo enajsto pismo od trinajstih
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Klengel, H. (1995). Tunip und andere Probleme der historischen Geographie Mittelsyriens. str. 125-134.
- ↑ Mineralogical and Chemical Study of the Amarna Tablets Tel Aviv University.
- ↑ Canadian Archaeological Mission to Tell 'Acharneh Arhivirano 2021-01-27 na Wayback Machine..
Vir[uredi | uredi kodo]
- Moran, William L. The Amarna Letters. Johns Hopkins University Press, 1987, 1992. ISBN 0-8018-6715-0.