Triasno-jursko izumrtje
Triasno–Jursko izumrtje oz. Tr-J izumrtje označuje mejo med triasom in juro,[1] in je eden največjih množičnih izumrtij fanerozoika, ki je pustilo globok pečat na življenje v morju in na kopnem. V morju je izginil celoten razred conodontov[2] in 20% vseh morskih družin. Na kopnem so izginili vsi večji nedinozavrski archosauri, nekateri preostali therapsidi in mnoge velike amfibije. Ta dogodek je omogočil dinozavrom, da so zasedli vodilno vlogo v obdobju jure. Izumrtje se je zgodilo v geološko gledano zelo kratkem času (manj kot 10 000 let) tik pred razpadom Pangee. V Tübingenu (Nemčija) je triasno-jursko ležišče fosilov, ki so iz tega časa.[3]
Statistična analiza morskega življenja tega obdobja kaže, da je k zmanjšanju diverzifikacije bolj pripomoglo zmanjšanje speciacije kot povečanje izumiranja.[4]
Podanih je več razlag, vendar nobena dokončna:
- Postopne klimatske spremembe ali spreminjanje morskega nivoja konec triasa. To sicer ne pojasni nenadnega izumrtja dela morskega življenja.
- Padec asteroida oz. kometa, vendar do danes se še ni našel krater, ki bi sovpadal s tem obdobjem. Manicouaganski rezervoar (krater) je nastal 12 mio let pred tem dogodkom.
- Masivni vulkanski izbruhi, bi lahko sprostili ogljikov dioksid (povzroča globalno segrevanje) ali žveplov dioksid in aerosole (pozvročata globalno ohlajnje).
References [uredi]
- ^ Nekateri viri (Whiteside et al 2010) podajajo datum 201,4 mio let.
- ^ The extinction of conodonts —in terms of discrete elements— at the Triassic-Jurassic boundary
- ^ Johannes Baier: Der Geologische Lehrpfad am Kirnberg (Keuper; SW-Deutschland). - Jber. Mitt. oberrhein. geol. Ver, N. F. 93, 9-26, 2011.
- ^ Bambach, R.K.; Knoll, A.H.; Wang, S.C. (December 2004). "Origination, extinction, and mass depletions of marine diversity". Paleobiology 30 (4): 522–542. doi:10.1666/0094-8373(2004)030<0522:OEAMDO>2.0.CO;2. http://www.bioone.org/perlserv/?request=get-document&issn=0094-8373&volume=30&page=522
Literature [uredi]
- Hodych, J. P.; G. R. Dunning (1992). "Did the Manicougan impact trigger end-of-Triassic mass extinction?". Geology 20: pp. 51.54. doi:10.1130/0091-7613(1992)020<0051:DTMITE>2.3.CO;2.
- McElwain, J. C.; D. J. Beerling, F. I. Woodward (27 August 1999). "Fossil Plants and Global Warming at the Triassic-Jurassic Boundary". Science 285 (no. 5432): 1386–1390. PMID 10464094.
- Tanner, L.H.; S.G. Lucas, M.G. Chapman (2004). "Assessing the record and causes of Late Triassic extinctions". Earth-Science Reviews 65 (65): pp.103–139. doi:10.1016/S0012-8252(03)00082-5.[1]
- Tanner, L. H.; J. F. Hubert, B. P. Coffey et al (7 June 2001). "Stability of atmospheric CO2 levels across the Triassic/Jurassic boundary". Nature 411 (6838): pp. 675–677. doi:10.1038/35079548. PMID 11395765.
- Whiteside, Jessica H.; Paul E. Olsen, Timothy Eglinton, Michael E. Brookfield, and Raymond N. Sambrotto (March 22, 2010). "Compound-specific carbon isotopes from Earth’s largest flood basalt eruptions directly linked to the end-Triassic mass extinction". PNAS 107 (15): 6721–5. doi:10.1073/pnas.1001706107. PMID 20308590. PMC 2872409. http://www.pnas.org/content/early/2010/03/15/1001706107.
- Deenen, M.H.L.; M. Ruhl, N.R. Bonis, W. Krijgsman, W. Kuerscher, M. Reitsma, M.J. van Bergen (2010). "A new chronology for the end-Triassic mass extinction". EPSL.
