Množično izumrtje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Na navpični osi je odstotek izumrtja rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let

Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne. Zgodi se, ko naraste stopnja izumiranja napram stopnji speciacije. Ker je večina biomase na Zemlji mikrobna in jo je zaradi tega težko opazovati, so zabeležena izumiranja povezana samo z makrobiotskim življenjem, ki je laže merljivo.[1]

Preko 99% zbeleženih vrst je sedaj izumrlih, [2] vendar izumiranje ni linearno, ampak naključno. Glede na fosile izumre od 2 do 5 družin vodnih vretenčarjev in nevretenčarjev vsakih milijon let. Vodni fosili se uporabljajo za meritev stopnje izumiranja zaradi večjega števila in globalne razporejenosti.

Od začetka življenja je nekaj večjih dogodkov izumrtja preseglo povprečno stopnjo izumiranja. Nam najbližji, Kredno-terciarno izumrtje se je zgodil pred 65,5 mio leti in je pomenil izginotje flore in favne v geološko kratkem času. V zadnjih 540 mio letih je bilo kar 5-20 večjih dogodkov (odvisno od pojmovanja večji dogodek in načina merjenja), kjer je izumrlo več kot 50% vseh živalskih vrst. Verjetno so bila večja izumiranja tudi v arhaiku in proterozoiku, vendar takrat še niso obstajale živali s tršimi telesnimi deli, ki bi pustili pomembnejše fosile.

Večja izumrtja[uredi | uredi kodo]

Kot mejnik je objava leta 1982, ko sta Jack Sepkoski in David M. Raup identificirala 5 masovnih izumrtij:

  1. Kredno-terciarno izumrtje (K-T oz. K-Pg izumrtje) – 65,5 mio let. Okoli 17% vseh družin, 50% vseh rodov[3] in 75% vrst je izumrlo.[4] V morjih je izumrlo 33% vseh pritrjenih živali. Dogodek je povzročil prevlado sesalcev in ptičev.
  1. Triasno-jursko izumrtje– 205 mio let. Okoli 23% vseh družin in 48% vseh rodov (20% morskih družin in 55% morskih rodov) je izumrlo. [3] Večina nedinozavrskih archosaurov, therapsidov (predhodnikov sesalcev) in večjih amfibij je izumrla. Kot posledica so dinozavri ostali brez konkurence na kopnem. V morjih so archosauri še naprej prevladovali.
  1. Permsko-triasno izumrtje – 251 mio let. Največje izumrtje je povzročilo izgubo 57% vseh družin in 83% vseh rodov[3] (53% morskih družin, 84% morskih rodov, okoli 96% vseh morskih vrst in 70% kopenskih vrst, vključno z insekti. [5] Izumiranje rastlin ni popolnoma jasno.[6] Veliko umiranje je končalo primat synapsidov (sesalcem podobnih plazilcev). Repopulacija vretenčarjev je trajala dlje kot pri drugih dogodkih, kar 30 mio let. [7] Izpraznjen prostor je pomenil priložnost za archosaure.
  1. Devonsko izumrtje – 360–375 mio let. Konec devona je serija zaporednih izumrtij povročila izgubo 19% vseh družin, 50% vseh rodov[3] in 70% vseh vrst. Izumiranje je verjetno trajalo 20 mio let.
  1. Ordovicijsko-silursko izumrtje (O-S izumrtje) – 440–450 mio let. Dva zaporedna dogodka sta povzročila izgubo 27% vseh družin in 57% vseh rodov [3]

Starejši kot je fosil, teže je razbrati koristne podatke:

  • Starejše fosile je teže najti, ker so zakopani znatno globoko v kamnu.
  • Datiranje starejših fosilov je težje.
  • Produktivne fosilna ležišča so bolje raziskana kot neproduktivna. Tako ostajajo celotne periode neraziskane.
  • Določene prazgodovinske motnje lahko zmotijo proces nalaganja usedlin.
  • Ohranitev fosilov na kopnem variira, toda morski fosili so bolje ohranjeni. [8]

Manjša izumrtja[uredi | uredi kodo]

Manjša izumrtja:[9]

Perioda Začetek dogodka Ime Konec dogodka Vzork
Kvartarno izumrtje 50000 let do danes Človek in/ali klimatske spremembe (ledena doba,…)
Neogen 23,03 mio let Miocensko izumrtje 14,5 mio let Padec kometa (Nördlinger Riesova depresija v Afriki)
EocenOligocen 33,9 mio let Vulkani ? Padec kometa v Chesapeake Bay in Popigai krater?
Kreda 145,5 mio let Aptiansko izumrtje 117 mio let Vulkanske aktivnosti v Rahjamalu, Bengalija?
Izumrtje konec jure 145,5 mio let
Jura 199,6 mio let Toarcianski dogodek 183 mio let
Perm 299 mio let Olsonovo izumrtje 270 mio let
Karbon 359,2 mio let Kolaps karbonskega deževnega pragozda 318 mio let
Konec Silurja 416 mio let
Laujev dogodek 420 mio let
Muldejev dogodek 424 mio let Globalni padec nivoja morja?
Silur 443,7 mio let Irevikenski dogodek 428 mio let Globokomorska anoksija?
Kambrijsko-Ordovovicijsko izumiranje 488 mio let Glaciacija oz. pomanjkanje kisika v morski vodi?
Dresbachiansko izumrtje 502 mio let
Kambrij 542 mio let Botomianski dogodek 517 mio let
Predkambrij 4567,17 mio let Izumrtje konec ediacarana 542 mio let Morksa anoksija?

Evolucijska pomembnost dogodka[uredi | uredi kodo]

Množična izumrtja so včasih pospešila evolucijo življenja na Zemlji. Ko neka skupina prevzame prevlado, se zelo redko to zgodi zato, ker bi bila nova skupina superiorna v primerjavi s prejšnjo, ampak zato, ker stara skupina izumre in naredi prostor za novo.[10][11]

Npr. sesalci in sesalcem podobne živali so obstajale skozi prevlado dinozavrov vse do kredno-terciarnega izumrtja, ko je ta dogodek izbrisal vse neleteče dinozavre in naredil prostor za sesalce, da se razvijejo v dominantno skupino. Ironično so dinozavri postali prevladujoči na osnovi triasno-jurskega izumrtja.


Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nee, S. (2004). "Extinction, slime, and bottoms". PLoS Biology 2 (8): E272. doi:10.1371/journal.pbio.0020272. PMC 509315. PMID 15314670.  uredi
  2. ^ Fichter, George S. (1995). Endangered Animals. USA: Golden Books Publishing Company. str. 5. ISBN 1-58238-138-0. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 "extinction". Math.ucr.edu. Pridobljeno dne 2008-11-09. 
  4. ^ Raup, D.; Sepkoski Jr, J. (1982). "Mass extinctions in the marine fossil record". Science 215 (4539): 1501–1503. Bibcode:1982Sci...215.1501R. doi:10.1126/science.215.4539.1501. PMID 17788674.  uredi
  5. ^ Labandeira CC, Sepkoski JJ (1993). "Insect diversity in the fossil record". Science 261 (5119): 310–5. doi:10.1126/science.11536548. PMID 11536548.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  6. ^ McElwain, J.C.; Punyasena, S.W. (2007). "Mass extinction events and the plant fossil record". Trends in Ecology & Evolution 22 (10): 548–557. doi:10.1016/j.tree.2007.09.003. PMID 17919771. 
  7. ^ Sahney S & Benton MJ (2008). "Recovery from the most profound mass extinction of all time". Proceedings of the Royal Society: Biological 275 (759). 
  8. ^ Sole, R. V., and Newman, M., 2002. "Extinctions and Biodiversity in the Fossil Record – Volume Two, The Earth system: biological and ecological dimensions of global environment change" pp. 297–391, Encyclopedia of Global Environmental Change John Wilely & Sons.
  9. ^ Partial list from Image:Extinction Intensity.png
  10. ^ Benton, M.J. (2004). "6. Reptiles Of The Triassic". Vertebrate Palaeontology. Blackwell. ISBN 0045660026. 
  11. ^ Van Valkenburgh, B. (1999). "Major patterns in the history of carnivorous mammals". Annual Review of Earth and Planetary Sciences 26: 463–493. doi:10.1146/annurev.earth.27.1.463. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]