Svetovna mreža biosfernih območij
Unescova svetovna mreža biosfernih območij (WNBR) zajema mednarodno določena zaščitena območja, znana kot naravni rezervat, ki naj bi prikazovala uravnotežen odnos med ljudmi in naravo (npr. spodbujala trajnostni razvoj).[1] Nastajajo v okviru programa Človek in biosfera (MAB).
Poslanstvo[uredi | uredi kodo]
Svetovno omrežje biosfernih rezervatov (WNBR) programa MAB je sestavljeno iz dinamične in interaktivne mreže območij. Prizadeva si za spodbujanje harmoničnega vključevanja ljudi in narave za trajnostni razvoj s pomočjo participativnega dialoga, izmenjave znanja, zmanjševanja revščine, izboljšav blaginje ljudi, spoštovanja kulturnih vrednot in z izboljšanjem sposobnosti družbe za soočanje s podnebnimi spremembami. Spodbuja sodelovanje sever-jug in jug-jug ter predstavlja edinstveno orodje za mednarodno sodelovanje z izmenjavo izkušenj in znanja, krepitvijo zmogljivosti in spodbujanjem najboljših praks.
Omrežje[uredi | uredi kodo]
Od leta 2022 je skupno članstvo doseglo 738 biosfernih rezervatov v 134 državah (vključno z 22 čezmejnimi območji), ki se pojavljajo v vseh regijah sveta. Mjanmar je imel svoj prvi biosferni rezervat vpisan leta 2015. To že upošteva nekatere biosferne rezervate, ki so bili skozi leta umaknjeni ali revidirani, saj se je fokus programa premaknil s preprostega varstva narave na območja, ki kažejo tesno interakcijo med človekom in okoljem.
| UNESCO regija | Število biosfernih rezervatov |
Ševilo držav |
|---|---|---|
| Afrika | 86 | 31 |
| Arabske države | 35[B] | 14 |
| Azija in Pacifik | 168 | 40 |
| Evropa in Severna Amerika | 306 | 24 |
| Latinska Amerika in Karibi | 132 | 22 |
| A Vir: World Network of Biosphere Reserves, UNESCO, 2022[2] |
| B Includes the "Intercontinental Biosphere Reserve of the Mediterranean", shared between Morocco and Spain[3] |
Merila in postopek rednega pregleda[uredi | uredi kodo]
Člen 4 Zakonskega okvira Svetovne mreže biosfernih območij[4]. opredeljuje splošna merila za določitev območja za biosferno območje, kot sledi:
- Vključevati mora mozaik ekoloških sistemov, reprezentativnih za glavne biogeografske regije, vključno s stopnjevanjem človeških posegov.
- Pomembna naj bi bila za ohranjanje biološke raznovrstnosti.
- Zagotoviti mora priložnost za raziskovanje in predstavitev pristopov k trajnostnemu razvoju na regionalni ravni.
- Imeti mora primerno velikost, da služi trem funkcijam biosfernih območij – ohranjanje, razvoj in logistična podpora.
- Te funkcije bi moral vključevati z ustreznim coniranjem, prepoznavanjem jedrnih, varovalnih in zunanjih prehodnih območij.
- Zagotoviti je treba organizacijsko ureditev za vključitev in sodelovanje ustreznega nabora javnih organov, lokalnih skupnosti in zasebnih interesov, med drugim pri načrtovanju in izvajanju nalog biosfernega območja.
- Poleg tega je treba zagotoviti določbe za:
- mehanizmi za upravljanje človeške uporabe in dejavnosti v varovalnem pasu ali območjih;
- politiko ali načrt upravljanja območja kot biosfernega območja;
- imenovani organ ali mehanizem za izvajanje te politike ali načrta;
- programi za raziskovanje, spremljanje, izobraževanje in usposabljanje.
Člen 9 statutarnega okvira navaja, da je treba »status vsakega biosfernega območja redno pregledovati vsakih deset let na podlagi poročila, ki ga pripravi zadevni organ, na podlagi meril iz člena 4«. Če biosferno območje ne izpolnjuje več meril iz 4. člena, se lahko zadevni državi priporoči, da sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti. Če biosferno območje v razumnem roku še vedno ne izpolnjuje meril iz 4. člena, se območje ne bo več imenovalo biosferno območje, ki je del omrežja.
Ukinitev[uredi | uredi kodo]
9. člen zakonskega okvira daje državi pravico, da biosferno območje pod svojo jurisdikcijo izloči iz omrežja. Od julija 2018 je 9 držav iz svetovne mreže biosfernih območij umaknilo skupno 45 območij.[5] Nekateri rezervati so bili umaknjeni, potem ko niso več izpolnjevali novejših, strožjih meril za rezervate, na primer glede conacije ali velikosti območja.[6]
Junija 2017, med srečanjem Mednarodnega koordinacijskega sveta programa Človek in biosfera (MAB ICC) v Parizu, so Združene države umaknile 17 območij (od prejšnjih skupno 47 območij v državi) iz programa.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »World Network of Biosphere Reserves (WNBR)«. UNESCO. Pridobljeno 1. marca 2022.
- ↑ »World Network of Biosphere Reserves«. UNESCO. Pridobljeno 1. marca 2022.
- ↑ »Biosphere reserves in Arab States«. UNESCO. Pridobljeno 1. marca 2022.
- ↑ »Statutory Framework of the World Network of Biosphere Reserves«.
- ↑ »Biosphere reserves withdrawn from the World Network of Biosphere reserves«. Pridobljeno 1. marca 2022.
- ↑ Köck, Günter; Arnberger, Arne (2017). »The Austrian Biosphere Reserves in the light of changing MAB strategies«. eco.mont. 9 (special issue): 85–92. doi:10.1553/eco.mont-9-sis85.
- ↑ Chow, Lorraine (15. junij 2017). »US Quietly Removes 17 Sites From UN Biosphere Reserve Network«. EcoWatch. Pridobljeno 1. marca 2022.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
