Sonaravno gospodarjenje z gozdom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

SONARAVNO GOSPODARJENJE[uredi | uredi kodo]

Sonaravno gospodarjenje z gozdom je strokovni izraz v gozdarstvu. Načeloma določa način ravnanja z gozdom. V izrazu gospodarjenje pomeni gospodarsko dejavnost, s katero lastnik (gospodar) uveljavlja svojo pravico nad gozdom. Izraz sonaravnost implicira obzirno ravnanje z gozdom, oziroma poseganje vanj.

Gospodarjenje z gozdom je gospodarska dejavnost. Njen osnovni namen je pridobivanje materialnih dobrin oziroma dohodka iz gozda. V gozdarstvu so materialne dobrine gozdni proizvodi dohodek pa prinašajo gozdni donosi. Vir pridobivanja je gozd, najpomembnejša materialna dobrina gozda je les.

Gospodarjenje se izvaja z umetnimi posegi v gozdno zgradbo (antropogeno delovanje). Posegi gozd praviloma slabijo, bolj intenzivni ga ogrožajo. Gospodarjenje v gozdu je zato temeljni vzrok tradicionalnega nasprotja med pridobitnimi interesi lastnika in eksistenčnimi potrebami gozdnega ekosistema. Zaradi tega nasprotja je dosledno udejanjanje sonaravnega gospodarjenja izredno zahtevno.

Pridobivanje dobrin in dohodka iz gozda je v trajnem interesu lastnika. Visoke gozdne donose omogoča le trajno ohranjen in optimalno delujoč gospodarski gozd! Obstaja le tam (in takrat), ko mu to lastnik omogoči. S tem, da gozd zavestno varuje pred lastnimi posegi. Tako, da v gozd posega le zmerno in občasno. Da mu dopušča čim bolj naraven razvoj (sonaraven), oziroma čim manj ovirano sonaravno funkcioniranje. Skratka, da z gozdom ravna sonaravno!

V slovenskem gozdarstvu je sonaravnost temeljno načelo gospodarjenja z gozdom. Predpostavlja razumno, naravi prijazno poseganja v gozd. Takšno, ki prvenstveno upošteva naravne zmožnosti, potrebe in omejitve gozdnega ekosistema. Človekovi posegi v gozd, morajo biti podrejeni načelu sonaravnosti. Sečnja, kot najintenzivnejši poseg, mora biti zelo skrbno načrtovana in določena skladno z obstoječim stanjem in zmožnostjo gozda. Z vidika sonaravnosti, sečnje v razgrajenih gozdovih niso dopustne. Pri pridobivanju se lahko tolerira le minimalne in neizogibne poškodbe v gozdni zgradbi. Take, ki jih gozd lahko hitro in zanesljivo obnovi in odpravi . Obnova ekološkega ravnovesja mora biti čim hitrejša.

Načelo sonaravnosti je v Sloveniji uzakonjeno v Zakonu o gozdovih in deklarirano v Nacionalnem gozdnem programu. Z načelom sonaravnega gospodarjenja se radi ponašamo. Dejansko ravnanje z gozdom pa žal ni vedno tako, kot je predvideno z načelom sonaravnosti.