Slovenščina: Toplota sonca zagotavlja energijo za poganjanje vodnega kroga.

Sonce povzroči izhlapevanje vode iz oceanov in nastanek vodnih hlapov. Ti nevidni hlapi se dvignejo višje v ozračje, kjer je zrak hladnejši. Vodni hlapi se utekočinijo in nastanejo oblaki. Vulkani oddajajo vodno paro, ki tvori oblake. Zračni tokovi premikajo oblake okrog Zemlje. V oblakih se oblikujejo vodne kapljice, ki nato v obliki padavin padejo na Zemljo (kot dež ali sneg). V hladnejših območjih se padavine kopičijo v obliki snega, ledu in ledenikov. Sneg se lahko stopi in po površini odteče v reke, oceane ter v tla. Nekaj ledu izhlapi neposredno v zrak, ne da bi se stopil (sublimacija). Deževnica po površju odteka po pobočjih ter zagotavlja vodo jezerom, rekam in oceanom. Del dežja se vpije v tla in če s pronicanjem pride dovolj globoko, napaja podtalnico. Voda prav tako lahko pronica v tla iz jezer in rek. V podzemlju se voda pretaka zaradi težnosti in tlaka. Podzemno vodo, ki je blizu površja, vsrkajo rastline. Nekaj podtalnice pronica v reke in jezera ter lahko priteče na površje kot izvir. Rastline vsrkavajo podtalnico, ki nato s transpiracijo izhlapeva iz njihovih listov. Del podzemnih vod ponikne globoko v tla in se tam dolgo zadržuje.

Podzemna voda odteka v oceane in ohranja tok vodnega kroga.