Slepa dolina
Slepa dolina je globoka in ozka dolina z ravnim dnom in nenadnim koncem. Takšne zaprte doline lahko nastanejo na apnenčasti ali kraški podlagi, kjer plast vodo-prepustne kamnine leži nad vodo-neprepustno podlago, kot je lapor. Voda, ki teče po takšni dolini, odteka skozi ponor[1] ali vrtačo.
Slepe doline so na spodnjih koncih običajno suhe.[2] Če ponor ne more zadržati padavinskih voda med deževnim obdobjem, se lahko ta občasni tok nadaljuje skozi dolino onkraj ponora. Takšno reliefno obliko imenujemo polslepa dolina.[3]
Nastanek[uredi | uredi kodo]
Ustvarja jih rečni tok, ki teče znotraj vodo-prepustne kamnine in jo razjeda od znotraj, dokler se skala nad tokom ne zruši vanj in s tem ustvari ozko in strmo dolino, ki jo nato vodotok še dodatno erodira, ko ta teče po vrhu. Vodotok ponavadi izvira na vrhu doline v obliki potoka. Pomembne primere je mogoče najti v Juri v Franciji, na primer Reculée de Baume.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Gutiérrez, Francisco; Mateo Gutiérrez (2016). Landforms of the Earth: An Illustrated Guide. Springer. str. 68. ISBN 9783319269474. Pridobljeno 26. novembra 2016.
- ↑ Heggen, Richard (2015). Underground Rivers: From the River Styx to the Rio San Buenaventura, with occasional diversions. Richard Heggen. str. 647. Pridobljeno 26. novembra 2016.
- ↑ Huggett, Richard J. (2003). Fundamentals of Geomorphology. Psychology Press. str. 152. ISBN 0415241464. Pridobljeno 26. novembra 2016.
