Ranvierov zažetek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Myelin sheath gap
Gray631.png
Risba nevrita perifernega živca s prikazom Ranvierovega zažetka
Przewężenie Ranviera.jpg
Ranvierovi zažetki
Latinsko: incisura myelini

Ranvierov zažetek je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.[1] Posamezen zažetek, torej področje celične membrane brez mielinske ovojnice, meri okoli 1 mikrometer v dolžino. Mielinska ovojnica nudi celični membrani zelo dobro izolacijo, Ranvierovi zažetki pa nimajo električne izolacije in zato se lahko na njih proži električni dražljaj. Na mieliniziranih vlaknih z Ranvierovimi zažetki se akcijski potencial prevaja skokovito. Mielinsko ovojnico aksonom zagotavljajo tesno prilegajoči se oligodendrociti v osrednjem živčevju in Schwannove celice v obkrajnem živčevju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Louis Antoine Ranvier (1835–1922)

Mielinsko ovojnico je leta 1854 je odkril in poimenoval nemški patolog Rudolf Virchow.[2] Kasneje je francoski patolog in anatom Louis-Antoine Ranvier odkril zažetke, ki prekinjajo mielin in ki so jih kasneje poimenovali njemu v čast. Po tem odkritju se je Ranvier posvetil poglobljenemu proučevanju mielinske ovojnice in Schwannovih celic.[3]

Vloga[uredi | uredi kodo]

Akcijski potencial[uredi | uredi kodo]

Akcijski potencial je prehodni preobrat membranskega potenciala in med vzburjenjem potuje vzdolž celične membrane (aksona ali skeletnega mišičnega vlakna).[4] Proženje in prevajanje akcijskih potencialov je temeljni način komunikacije živčevja. Ta kratkotrajen membranski preobrat omogočajo napetostno odvisni ionski kanalčki v plazemski membrani. Akcijski potencial potuje iz enega mesta na celici na drugega, vendar je transport ionov možen le na nemieliziranih območjih, torej na aksonu le na Ranvierovih zažetkih. Zato akcijski potencial skače iz enega zažetka na drugega in ne potuje nepretrgano po aksonu, kot se dogaja na nemieliziranih aksonih. To omogočajo napetostno odvisni natrijevi in kalijevi kanalčki, ki so zbrani v zažetkih.

Skokovito prevajanje[uredi | uredi kodo]

Glede na mieliziranost aksona lahko akcijski potencial vzdolž njega potuje nepretrgano (po nemieliziranem aksonu) ali skokovito (po mieliziranem aksonu). Naboj se pasivno seli iz enega zažetka seli na drugega in tam povzroči depolarizacijo do pražne vrednosti in na sosednjem zažetku se sproži akcijski potencial. Le-ta se nato pasivno prenese na naslednji sosednji zažetek in tam prav tako sproži nov akcijski potencial ...

Skokovito prevajanje vzburjenja ima dvoje prednosti: energetsko je varčnejši, saj aktivira manj natrijevih - kalijevih kanalčkov, prevajanje pa je tudi bistveno hitrejše, kar omogoča hitrejšo interakcijo med nevroni.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=za%C5%BEetek, Slovenski medicinski e-slovar.
  2. ^ Virchow R (1854). "Über das ausgebreitete Vorkommen einer dem Nervenmark analogen Substanz in den tierischen Geweben". Virchows Arch. Pathol. Anat. 6: 562–572. 
  3. ^ Barbara J.G. (2005). "Les étranglements annulaires de Louis Ranvier (1871)" (PDF). Lettre des Neurosciences 28: 3–5. 
  4. ^ Fry, C (2007). "Cell physiology I". Surgery (Oxford) 25: 425–429. doi:10.1016/j.mpsur.2007.07.007. 
  • Elfvin L.-G. (1961). "The ultrastructure of the nodes of Ranvier in cat sympathetic nerve fibers". Journal of Ultrastructure Research 5 (4): 374–387. PMID 13889815. 
  • Ranvier L.-A. (1871). "Contributions a l'histologie et a la physiologie des nerf peripheriques". Comptes Rendus del OAcademie Sciences (Paris) 73: 1168–1171. 
  • Roberson JD (June 1957). "The ultrastructure of nodes of Ranvier in frog nerve fibres". J. Physiol. (Lond.) 137 (1): 8–9P. PMID 13439596. 
  • Zagoren, J. C. & Federoff, S. (1984). The Node of Ranvier. Orlando: Academic Press.