Pripisan spol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Poster, ki na enostaven način prikazuje razliko med pripisanim spolom, spolno identiteto, spolnim izrazom in spolno usmerjenostjo. Na sliki vidimo, da je pripisan spol oz. biološki spol označen pri genitalijah.

Pripisovanje spola[1][2] pomeni določitev spola otroka ob njegovem rojstvu, običajno na podlagi fenotipskega spola.[3][4] Spol, ki se pripiše, je v večini zahodnih družb moški ali ženski,[5] zaradi česar je v uporabi tudi naslednja terminologija: "pripisan moški spol" ("PMS" oz. "AMAB", ang. "assigned male at birth") in "pripisan ženski spol" ("PŽS" oz. "AFAB", ang. "assigned female at birth"). Pripisan spol v cisnormativni družbi navadno enačimo z biološkim spolom.[6][7]

Pripisan spol ali spol, pripisan ob rojstvu, je izraz, ki se uporablja za opis dejanja, kjer se ob rojstvu otroka temu pripiše spol na podlagi pregleda otrokovih zunanjih genitalij, ki ga opravi zdravnik, medicinska sestra, babica ali sorodnik. Na tak način se spol nedvoumno pripiše osebam v 99,95% rojstev. V preostalih primerih (pb. 1 od 2000) pa se oceni, da so potrebni dodatni diagnostični koraki in se pripis spola odloži. Spol se lahko pripiše tudi pred rojstvom s prenatalnim razločevanjem spola.[8][9]

V splošnem tako starši otrok kot zdravstveni sistemi, vlade in širša družba domnevajo, da se bo spolna identiteta vseh oseb razvijala v skladu s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu.[2] Ta domneva se imenuje predpostavka o cisspolnosti in je del prevladujoče cisnormativne družbe. Pri velikem številu ljudi se pripisan spol in spolna identiteta ne ujemata, to imenujemo transspolnost. Zavod TransAkcija navaja, da "(t)ransspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega biološkega spola in osebne spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu."[10]

V zadnjih letih transspolne, interseksualne in spolno nenormativne osebe vse bolj nasprotujejo nujnosti zakonskega pripisovanja spola.[11][12] V poročilu za nizozemsko ministrstvo za varnost in pravosodje je navedeno: "Zdi se, da se spol vse bolj dojema kot 'občutljiva‘ identitetna značilnost, ki pa zaenkrat ni obravnavana in zaščitena kot taka v predpisih o zasebnosti.“[11] Avstralske vladne smernice določajo, da "službe in agencije, ki zbirajo podatke o spolu in/ali spolnosti, ne smejo zbirati podatkov, razen če so potrebni ali neposredno povezani z eno ali več funkcijami ali dejavnostmi agencije“. Registracija spola je bila na Nizozemskem uvedena leta 1811 zaradi pravic in dolžnosti, ki se nanašajo na spol, na primer nabor v vojsko. Veliko določb o spolu v zakonodaji ne obstaja več, vendar določbe ostajajo zaradi razlogov, ki vključujejo "hitrost postopkov identifikacije“.[13]

Napačno pripisovanje spola[uredi | uredi kodo]

Napačno pripisovanje spola ali "misgendering" (ang.) se nanaša na uporabo besed za drugo osebo, specifično osebnih zaimkov ali oblike naslavljanja (npr. gospod, gospa), ki ne pravilno oz. ustrezno odražajo spola, s katerim se ta oseba identificira.[14] Navadno gre pri napačnem pripisovanju spola za namensko naslavljanje transspolnih ali spolno nenormativnih oseb z izrazi, ki ustrezajo spolu, ki je bil tem osebam pripisan ob rojstvu. Pri napačnem pripisovanju spola lahko gre za namerno ali nenamerno diskriminacijo transspolnih in spolno nenormativnih oseb oz. transfobno diskriminacijo.

Ljudje, ki imajo diskriminatorna prepričanja in ideje o transspolni skupnosti, lahko napačno določanje spola uporabijo kot taktiko za nadlegovanje in ustrahovanje. To dokazuje med drugim raziskava o transspolnosti v ZDA iz leta 2015, ki je pokazala, da je 46 odstotkov vprašanih doživelo verbalno nadlegovanje zaradi svoje identitete, 9 odstotkov pa jih je bilo fizično napadenih.[15]

Napačno pripisovanje spola ima lahko negativne posledice za samozavest in splošno duševno zdravje transspolne ali spolno nenormativne osebe.[16] V študiji iz leta 2014, objavljeni v reviji Self and Identity, so transspolne osebe spraševali o njihovih izkušnjah z napačno določitvijo spola. Raziskovalci so ugotovili, da je 32,8% sodelujočih poročalo, da so se ob napačni spolni opredelitvi počutili zelo stigmatizirane. Največja verjetnost, da jim bo napačno pripisan spol, je bila pri osebah, ki imajo mešan ali nedoločljiv spolni izraz ali pa so naredile manj korakov v procesu tranzicije. Osebe, ki jim je bil napačno pripisan spol, so pogosteje menile, da je njihova identiteta zelo pomembna, vendar so imele nižjo samopodobo glede svojega videza. Imele so tudi manjši občutek moči in kontinuitete svoje identitete.[17]

Interspolna zastava. Zastavo je julija 2013 oblikoval Morgan Carpenter iz organizacije Intersex Human Rights Australia. Za barvi sta bili izbrani rumena in vijolična, saj sta veljali za barvi brez spolnih asociacij in sta se v preteklosti uporabljali za predstavitev interspolnih oseb. Krog, izpeljanka iz siceršnjih simbolov za moški in ženski spol, ki imata na površini dodane še druge simbole, je opisan kot "neprekinjen in brez ornamentov, ki simbolizira celovitost in popolnost ter naše potenciale". Zastavo umeščamo med LGBT+ zastave ponosa.

Interspolnost[uredi | uredi kodo]

Število rojstev interspolnih otrok, tj. otrok, katerih spolne značilnosti ne ustrezajo tipičnim definicijam moškega in ženske, se ocenjuje med 0,018% in 1,7%.[18][19][20] Določitev spola interspolnega otroka je lahko tudi v nasprotju z njegovo spolno identiteto. Medtem ko se nekatera interspolna stanja kažejo skozi nejasnost genitalij,[8] se pri drugih genitalije lahko opredelijo kot tipično ženske ali tipično moške. V teh primerih se interspolnost ob rojstvu navadno ne prepozna in se otrokom pripiše spol na podlagi razbranih genitalij.[21][22]

Nekateri dojenčki se rodijo z dovolj nejasnimi spolnimi značilnostmi, da pripis spola predstavlja daljši proces, ki vključuje številne teste in intenzivnega izobraževanja staršev o spolni diferenciaciji. V nekaterih od teh primerov se pričakuje, da se bo otrok med odrašččanjem soočal s fizičnimi težavami in/ali socialno stigmo, zato je treba pri odločitvi o določitvi spola pretehtati prednosti in slabosti končne odločitve. Interspolni aktivisti kritizirajo "normalizacijske" postopke, ki se izvajajo na interspolnih otrocih, ki ne morejo dati informiranega soglasja za postopke in posege nad lastnimi telesi.[23]

Številni interspolni otroci so ob rojstvu podvrženi medicinski krepitvi pripisanega spola skozi kirurške ali hormonske posege. Ti medicinski posegi se zaradi svoje nepotrebnosti in možnosti vseživljenjskih zapletov vse bolj obravnavajo kot kršitev človekovih pravic. Tudi po mnenju Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice gre pri tovrstnih praksah, sploh brez predhodnega soglasja, za kršitev človekovih pravic posameznika.[24][25][26]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izraz "pripisovanje spola" se je začel uporabljati konec 50. in v začetku 60. let prejšnjega stoletja.[27] V evropskih družbah so rimsko pravo, postklasično kanonsko pravo in pozneje običajno pravo spol osebe označevali kot moški, ženski ali "hermafrodit", s pravnimi pravicami kot moški ali ženska, odvisno od značilnosti, ki so se zdele najbolj prevladujoče. V rimskem pravu je bilo treba "hermafrodita" opredeliti kot moškega ali žensko osebo.[28] Decretum Gratiani iz 12. stoletja navaja: "Ali je hermafrodit lahko priča oporoki, je odvisno od tega, kateri spol prevladuje“.[29][30] V temeljih običajnega prava, v Angleških zakonskih inštitutih iz 16. stoletja, je opisano, da lahko hermafrodit deduje "bodisi kot moški bodisi kot ženska, v skladu s spolom, ki prevladuje.“[31][32] Skozi stoletja so bili opisani pravni primeri, v katerih je bil pripis spola vprašljiv.

Z medikalizacijo interspolnosti so se merila za določanje spola skozi desetletja razvijala, saj se je izboljšalo klinično razumevanje bioloških dejavnikov in diagnostičnih testov, spremenile so se kirurške tehnike in postale jasnejše možne komplikacije ter odziv na rezultate in mnenja odraslih, ki so odraščali z različnimi interspolnimi stanji.

Pred 50. leti prejšnjega stoletja je pripisovanje spola skoraj v celoti temeljilo na videzu zunanjih spolovil. Čeprav so se zdravniki zavedali, da obstajajo stanja, pri katerih se lahko očitne sekundarne spolne značilnosti razvijejo v nasprotju z osebnim spolom, in stanja, pri katerih se spol gonad ne ujema s spolom zunanjih genitalij, je bila njihova sposobnost razumevanja in diagnosticiranja takih stanj v otroštvu prešibka, da bi lahko v večini primerov poskušali napovedati prihodnji razvoj.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so endokrinologi razvili osnovno razumevanje glavnih interspolnih stanj, kot so prirojena adrenalna hiperplazija (CAH), sindrom neobčutljivosti na androgene in mešana gonadna disgeneza. Odkritje kortizona je prvič omogočilo preživetje dojenčkov s hudo CAH. Novi hormonski testi in kariotipi so omogočili zanesljivejšo diagnozo v otroštvu in napoved prihodnjega razvoja.

Pripisovanje spola je postalo več kot le izbira spola za spolno socializacijo, ampak je začelo vključevati tudi kirurško zdravljenje. Odstranili so lahko nesestavljena semenčeca. Zelo povečan klitoris je bilo mogoče amputirati na običajno velikost, vendar so bili poskusi ustvarjanja penisa neuspešni. John Money in drugi so kontroverzno menili, da je verjetnost, da bodo otroci razvili spolno identiteto, ki se ujema s spolom odraščanja, večja, kot bi jo lahko določali kromosomi, gonade ali hormoni. Tako nastali medicinski model so poimenovali "model optimalnega spola“.[33]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »"gender assignment"«. APA Dictionary of Psychology (American Psychological Association). Pridobljeno 11. maja 2024.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders«. Washington, DC: American Psychiatric Association (str. 511). 2022.
  3. ↑ Rathus; Nevid (2010). »Human Sexuality in a World of Diversity«. Allyn & Bacon.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  4. ↑ First; Yousif; Clarke: Wang; Gogtay; Appelbaum, Michael B.; Lamyaa H.; Diana E.; Philip S.; Nitin; Paul S. (2022). »DSM-5-TR: overview of what's new and what's changed«. World Psychiatry (str. 218–219).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  5. ↑ Hardacker; Ducheny; Houlberg, Cecilia; Kelly; Magda (2019). »Transgender and Gender Nonconforming Health and Aging«. Cham: Springer (str. 3).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  6. ↑ Harrington, Lee (2016). »Traversing Gender: Understanding Transgender Realities«. Mystic Productions Press (str. 50, 56).
  7. ↑ Serano, Julia (2013). »Excluded: Making Feminist and Queer Movements More Inclusive«. Seal Press (str. 301).
  8. ↑ 8,0 8,1 Feldman Witchel, Selma (2018). »Disorders of Sex Development«. Best Practice & Research; Clinical Obstetrics & Gynaecology (str. 90-102).
  9. ↑ Dhamankar, Rupin (2020). »Fetal Sex Results of Noninvasive Prenatal Testing and Differences With Ultrasonography«. Obstet; Gynecol (str. 1198–1206).
  10. ↑ »Kaj je transspolnost?«. Zavod TransAkcija. Pridobljeno 11. maja 2024.
  11. ↑ 11,0 11,1 van den Brink; Tigchelaar, Marjolein; Jet (2014). »M/F and beyond, Gender registration by the state and the legal position of transgender persons (English summary)«. Ministerie van Veiligheid & Justitie.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  12. ↑ Chan, Emily (2015). »Get gender off birth certificates, B.C. activists argue«. CTV News.
  13. ↑ »Australian Government Guidelines on the Recognition of Sex and Gender«. Australia; Attorney General's Department. 2013.
  14. ↑ Katz-Wise, Sabra L. (2021). »Misgendering: What it is and why it matters«. Harvard Health.
  15. ↑ James, S. E., Herman, J. L., Rankin, S., Keisling, M., Mottet, L., & Anafi, M. (2016). »THE REPORT OF THE 2015 U. S. TRANSGENDER SURVEY« (PDF). Washington, DC: National Center for Transgender Equality.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  16. ↑ Atanasov, Kaja (2021). »Vpliv cis-heteronormativnega in patriarhalnega družbenega sistema na razkrivanje LGBT+ oseb«. Univerza v Ljubljane.
  17. ↑ McLemore, Kevin A. (2013). »Experiences with Misgendering: Identity Misclassification of Transgender Spectrum Individuals«.
  18. ↑ »Intersex population figures«. Intersex Human Rights Australia. 2019.
  19. ↑ Sax, Leonard (2002). »How common is intersex? a response to Anne Fausto-Sterling«. Journal of Sex Research; Scholarly Publications (str. 174-178). Pridobljeno 11. maja 2024.
  20. ↑ Blackless; Charuvastra; Derryck; Fausto-Sterling; Lauzanne; Lee, Melanie; Anthony; Amanda; Anne; Karl; Ellen (2000). How Sexually Dimorphic Are We? Review and Synthesis. Department of Molecular and Cell Biology and Biochemistry. American Journal of Human Biology (str. 151-166).{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  21. ↑ Mieszczak; Houk; Lee (2009). »Assignment of the sex of rearing in the neonate with a disorder of sex development«. Curr Opin Pediatr (str. 541–7).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  22. ↑ »Answers to Your Questions About Individuals With Intersex Conditions« (PDF). American Psychological Association. 2006.
  23. ↑ Cabral; Carpenter, Mauro; Morgan (2014). »Intersex Issues in the International Classification of Diseases: a revision«. Arhivirano iz prvotnega dne 29. oktobra 2015. Pridobljeno 11. maja 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  24. ↑ »End violence and harmful medical practices on intersex children and adults, UN and regional experts urge«. Office of the High Commissioner for Human Rights (UN Committee against Torture; UN Committee on the Rights of the Child; UN Committee on the Rights of People with Disabilities; UN Subcommittee on Prevention of Torture and other Cruel Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; Council of Europe Commissioner for Human Rights; Inter-American Commission on Human Rights). 2016.
  25. ↑ »Sexual health, human rights and the law«. Geneva: World Health Organization. 2015. ISBN 978-92-4-156498-4.
  26. ↑ »Free & Equal Campaign Fact Sheet: Intersex« (PDF). United Nations; Office of the High Commissioner for Human Rights. 2015. Arhivirano iz prvotnega dne 4. marca 2016. Pridobljeno 11. maja 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  27. ↑ »Google Books Ngram Viewer: "sex-assignment"«. books.google.com.
  28. ↑ Roller, Lynn E. (1997). The Ideology of the Eunuch Priest. Gender & History. str. 542–559.
  29. ↑ »Decretum Gratiani (Kirchenrechtssammlung)«. Bayerische StaatsBibliothek (Bavarian State Library). 2009.
  30. ↑ Raming; Macy; Bernard, Ida; Gary; J. Cook (2004). A History of Women and Ordination. Scarecrow Press. str. 113.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  31. ↑ Coke, Sir Edward (1999). The First Part of the Institutes of the Laws of England, Or, A Commentary Upon Littleton. The Lawbook Exchange, Ltd.
  32. ↑ Greenberg, Julie (1999). Defining Male and Female: Intersexuality and the Collision Between Law and Biology. Arizona Law Review (str. 277-278). SSRN 896307.
  33. ↑ »Involuntary or coerced sterilisation of intersex people in Australia«. Australian Senate, Canberra: Community Affairs References Committee. 2013. ISBN 978-1-74229-917-4.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pripisan_spol&oldid=6217145«