Pogovor:Struktura Zemlje

Struktura?

Zanima me, ali je izraz struktura v takšnih primerih edino primeren? To seveda sprašujem zato, ker pač diši bolj po (sicer že dokaj uveljavljeni) tujki. Ali nista v tem primeru tudi primerni domači besedi zgradba ali sestava? Že prvi stavek nakazuje, oziroma morda pritrjuje temu: »Struktura Zemlje sestoji ...« Če bi šlo za strukturo, bi lahko stavek zvenel tudi: »Zemlja je struktuirana ...« O sferah pa trenutno ne bi razpredal. Le to, da nekako (notranje) sfere v tem članku ne sovpadajo z definicijo, da gre (matematično) (zgolj) za površino krogle ... --xJaM 17:39, 6 junij 2006 (CEST)

Sicer bi prestavil na zgradba/sestava Zemlje, vendar raje prej vprašam, da me po možnosti tudi razsvetlijo. --xJaM 17:43, 6 junij 2006 (CEST)

Hm, ko sem pisal članek, se mi je naslov zdel najbolj primeren. Če se ti zdi, da bi ga prestavil na katerega od predlaganih, glasujem za "zgradba", če imam pravico do glasu :) . Edino zanima me še tvoja opazka o sferah, je ne razumem čisto dobro; če bi lahko dodal pojasnjevalni stavek. | Tcie 19:14, 6 junij 2006 (CEST)

Ne vem, le sprašujem, ker bi sam tvoril članek pod zgradba ali mogoče še bolje sestava - samo to. Morda pa geografi 'striktno' uoporabljajo le strukturo in potem nič ne moremo ... Seveda imaš pravico do glasu - še posebej, ker si ti tvoril članek. Aja, sfere - tu gre predvsem za najino debato z Romanom o pojmih krogla in sfera. Jaz sem 'trdil' da sta pojma načeloma sopomenki, Roman pa, da se sfera, matematično gledano, razlikuje od pojma krogle. Nisem še prebral članka do konca, le zapazil sem pojma kot sta atmosfera in hidrosfera. Če sledim (matematični) definiciji sfere in, če privzamem, da gre res le za površino krogle, potem se pojem nekako ne sklada s pojmom notranjih sfer - takšnih ali drugačnih. Sicer pa tu morda velja, da gre le za sopomenki, in je treba malo pozabiti na matematično opredelitev. Za Zemljino atmosfero se uporablja izraz ozračje, in sem tudi pomislil na morebitni soroden domač izraz za hidrosfero - ki pa ga verjetno ni. Tako na pamet ga ne poznam. Lahko človek nekaj skuje, vendar to ni to (recimo 'vodna krogla' - kar je seveda neumnost). Upam, da je kaj bolj jasno. Načeloma se ni nič nanašalo na samo besedilo v članku, le na splošno 'opazkovanje'. --xJaM 19:29, 6 junij 2006 (CEST)

V članku o ozračju je kar v redu definicija: »Ozráčje ali Zêmljina atmosfêra je plinska plast ...« Načeloma gre v najsplošnejšem primeru za nekaj kar lahko označimo kot plast ipd, kajne. Ja, no - če pa to plast 'napneš' okoli krogle - znotraj ali zunaj - pa morda dobiš sfero. »Krogelno plast«, oziroma za zunaj krogle »krogelni ovoj« ali nekaj podobnega - za notranjost pa morda »krogelni sloj« ... Glede na prvo definicjo po SSKJ je »plast« kar v redu, le da tam strogo ni omenjena površina krogle, temveč le površina. --xJaM 19:45, 6 junij 2006 (CEST)

Aha, sem že našel dober izraz za hidrosfero - 'vodni ovoj', oziroma, če vemo, da gre za zunanjost krogle 'vodni ovoj'. To kar tako, BTM. --xJaM 19:48, 6 junij 2006 (CEST)

Hm, gledam v SSKJ in ena od definicij "sfera" je tudi "svet, plast". Tako da bi potemtakem bilo tudi označevanje plašča in drugih notranjih področij s "sfero" primerno. Eh ja, tu potem pride do trka poklicnih deformacij, ko vsak trdi svoje iz svoje stroke :) . No, vsekakor zamenjaj izraze in prestavi članek, kakor se ti zdi, saj že veš, kaj delaš. Glede hidrosfere, tudi kar preprosto vodovje ni tako zelo mimo pojem. | Tcie 19:55, 6 junij 2006 (CEST)

Ja, zanimivo glede sfere. Sfere so v podobnem sotvarju znane tudi iz zgodovine atsronomije, ko si je vsak učenjak umislil par novih in svojih 'sfer' - alias nebesnih krogel, nekakšnih navideznih nebesnih gonil na nebesnem vretenu ... Kot pravim, me je 'zmotil' le izraz struktura, ki se sicer zelo lepo sliši, pa pač ni domač. Bom pustil članek pod tem poimenovanjem, da še 'malo dozori'. Na -sfera v zvezah pa nikakor nisem ciljal na to, le opazil sem, da nekaterih izrazov pač (tudi naši) strokovnjaki niso šli prevajati. Danes se npr. zmrdujemo glede izrazov kot so internet, medmrežje, splet ipd. in je PMSM podobno kot je bilo pred časom. Morda se nekomu pač ni ljubilo prevajati, če ne bi danes gotovo govorili o podtirnem poletu in ne o podorbitalnem poletu, pa o strato (= neka slovenska ustreznica) + krogli. Čudi me tudi, da matematiki obupajo, ko ne najdejo več domače ustreznice za sfero. Za kroglo še, potem pa zmanjka. PMSM ni jezik pomanjkljiv, bolj so ljudje, ki ga uporabljajo in živijo z njim. Da, vodovje je zelo v redu. --xJaM 20:19, 6 junij 2006 (CEST)