Pogovor:Mikojan-Gurevič MiG-3

Uf, tule pa ne morem biti tiho. MiG-3 nikakor ni bil zastarel in umaknjen zaradi tega. MiG-3 je bil leta 1941 enostavno najboljši višinski prestreznik na svetu, prav tako je bilo to takrat najhitrejše vojaško letalo na svetu v operativni uporabi (bil je bistveno hitrejši od po mnenju mnogih takrat najboljših lovcev na svetu - nemškega Bf 109F-2, britanskega Spitfire MkV, japonskega A6M2 in ameriškega P-40). Po napadu nacistične Nemčije na Sovjetsko Zvezo pa ti lovci niso bili najbolj uporabni enostavno zato, ker je Lufwaffe letela v glavnem dosti nižje - med 3-5 km, MiG-3 pa je zaradi Mikulinovega motorja AM-35 blestel na višinah nad 7 km. Na nizkih in srednjih višinah nemškim lovcem resda ni bil povsem enakovreden (kar pa ni ustavilo nekaterih asov pred nabiranjem zmag - npr. Pokriškina) in je bil počasi umaknjen iz uporabe. Nekateri piloti so v boje na nizkih višinah celo raje leteli na starikavih I-16 kot na MiG-3, dokler niso Jakovljevi, Lavočkinovi in zahodni lovci začeli dotekati na fronto v večjih številkah.

Glede letalnih lastnosti pa tako - letalo resda ni bilo lahko za letenje in ni bilo okretno - vendar je potrebno to videti v luči nalog, za katere je bilo to letalo dizajnirano. Kot prestreznik visoko letečih bombnikov in izvidnikov tako letalo izjemne okretnosti sploh ni potrebovalo...

Tudi glede "strmoglavljenja kot način pobega pred nemškimi lovci" je avtor članka v veliki zmoti. MiG-3 je bilo, podobno kot praktično vsi sovjetski lovci druge svetovne vojne, v veliki meri izdelano iz lesa, nemški lovci pa so bili vsi kovinski. MiG-3 je imel zato velike težave ravno v strmoglavem letu, saj je bila največja hitrost, ki jo je lesena konstrukcija prenesla, bistveno (kakih 100 km/h) manjša od tiste, ki so jo prenesli nemški lovci. Ravno poizkus pobega ruskega lovca v strmoglavem letu pred nemškimi lovci je ponavadi pomenil zapečatenje usode, saj so bili, kot rečeno, v tem pogledu nemški lovci kategorično boljši. Kot nameček - Sovjeti so svoja letala izdelovali iz lesa zaradi velikega pomanjkanja strateških kovin (aluminija). Sledili so logiki, da je bolje imeti tri lovce z lesenimi komponentami (krila, rep, tudi deli trupa) in posledično nekoliko slabšimi nekaterimi letalnimi zmogljivostmi, kot pa enega povsem kovinskega.

Človek bi pričakoval nekoliko več objektivnosti pri opisu takega letalskega bisera, kot je bil MiG-3, ki je, nenazadnje, dvignil slavo svojih konstruktorjev iz anonimnosti vsaj med najpomembnejša imena v Sovjetski Zvezi.

LP, Urban

Če imaš vire, ki to potrjujejo, kar popravi tekst. Članek je, tako kot vsa Wikipedija, v izdelavi, zato ni treba po pogovornih straneh pisat kaj "bi moralo biti popravljeno". Vabljen da si ogledaš uvod v urejanje in se lotiš dela. Lahko pa vprašaš tudi avtorja od kje mu ti podatki (zabeležen je v zgodovini strani). — Yerpo ^Ha? 10:06, 11. december 2011 (CET)