Pogovor:Klasična gimnazija v Ljubljani

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Navedek v stavku: ..daleč najpomembnejše šole, kar jih je delovalo na prostoru današnje Slovenije kaže da Slovenci zelo radi uporabljamo pridevniške presežnike (superlativ). 8-) Sicer pa odlično besedilo. Le vikipedijin slog bo potrebno še urediti in dodelati. --xJaM p L # 06:08, 25 januar 2006 (CET)

Slike bi lahko pustili, vsaj tiste Valvazorjeve, ki so jim že zdavnaj potekle avtorske pravice. LP --Tone 12:50, 25 januar 2006 (CET)

Slike so za (precej obsežen) sestavek o klasični gimnaziji v Ljubljani manj pomembne. Razen tega pa jih je mogoče videti na spletni strani www.tuma.si/Gimnazija: ena je moj umotvor, tri so pa stare od 106 do 317 let. Lep pozdrav! Matija Tuma

No, slike lahko članek samo popestrijo in mu dvignejo kvaliteto. Sicer pa po želji. Glede na avtorstvo in starost se lahko brez problemov uporabi vse slike. LP --Tone 22:16, 25 januar 2006 (CET)

II. gimnazija[uredi kodo]

Besedilo o klasični gimnaziji vsebuje napačno navedbo, da se je II. gimnazija, ki je bila od 1959 do 1965 na Šubičevi 1, 1965 dokončno preselila na Strossmayerjevo (gimnazija Poljane). II. gimnazija je bila v letih 1973 do 1977 še vedno na Šubičevi 1, v tem času se je tudi preimenovala v Gimnazijo Ivana Cankarja - trditev drži, saj sem v teh letih obiskovala II. gimnazijo, na kateri je vsa ta leta potekal tudi pouk latinskega jezika (prof. Matija Pogorelec).195.210.214.92 20:33, 9. april 2008 (CEST)[odgovori]

Pri tem je precej zmede nasploh[uredi kodo]

Pri tem je precej zmede nasploh, ne le v tem članku v WP, ampak tudi v virih, s katerimi so verjetno utemeljevali vsebino članka.

Polno in uradno ime (tako je tudi na mojem leta l970 izdanem maturitetnem spričevalu) je bilo II.gimnazija v Ljubljani, Šubičeva 1. Latinščino me je - nekaj let pred tabo - 4 leta učil Silvo Kopriva, pred njim pa 4 leta na Prežihovi ulici Olga Gnjezda. Mislim, da, je bilo ime tako že tedaj, ko je 5 let pred mano na Šubičevi maturirala moja sestra (in v istem razredu Eka Vogelnik), ampak ju moram še povprašati.

Kot zanimivost, tisti 5 let pred mano so bili 2x v četrti gimnaziji, ne da bi kdaj ponavljali: vmes so namreč dotedanjo četrto gimnazijo preimenovali v osmi razred osemletke in preštevilčili od tam naprej nekdanjo višjo gimnazijo v razrede od 1. do 4.

Pred "mojim" obdobjem in po preimenovanju v gimnazijo Ivana Cankarja, ki si ga omenila ti, so se imena in tudi lokacije še spreminjala; vmes je bila tam zdravstvena gimnazija (do dokončanja za to namenjene stavbe, ampak ne vem datuma) in ne vem,kako je bilo s poukom latinščine v tem vmesnem času, vem pa, da se je po tem pouk latinščine potem nadaljeval

V novejšem zborniku gimnazije, ki zdaj deluje na Šubičevi 1 piše, da so Gimnazija Jožeta Plečnika (med ostalim domujejo v stavbi, narejeni po njegovih zamislih).

Veliko zmede, ki sem jo omenjal, je videti jasno in prav napisano v WP članku Gimnazija Jožeta Plečnika zgoraj. --Marjan Tomki SI (pogovor) 01:46, 22. december 2020 (CET)[odgovori]

Zmeda tudi v virih[uredi kodo]

Leta 1997 je bil (ob 100 letnici gimnazije na Šubičevi) izdan zbornik z naslovom GIMNAZIJA, ŠUBIČEVA I - LJUBLJANA - "zbornik maturantov" (pdf) . V njem najdem sebe in sestro in večino naših profesorjev, ne najdem pa svoje mame in njenih bratov in sestra, ki so tudi hodili na klasično gimnazijo. Svojega razrednika Dušana Čopa najdem med profesorji, ne pa tudi med maturanti, pa vem da je maturiral na klasični gimnaziji. Za dodatek je vsebina pdf dokumenta slika, ne besedilo, po katerem bi bilo mogoče iskati s programom.

V seznamih dijakov za leta 1940-1945 v tem zborniku - kjer sem gledal najprej - sem videl samo ženska imena in najprej domneval, da je za to morda vzrok mobilizacija/konfinacija/odhod v partizane itn. fantov, pa potem ugotovil, da sploh ni moških imen od začetka zbornika... In potem sem se zavedel tudi, da je stota obletnica nekaj sto let premalo...

Izpustim zgodbo o iskanju in praskanju za ušesi, saj tudi sklepi niso prav kratki:

  • uredniki tega zbornika so zajeli razvoj dekliškega liceja in naslednic te ustanove, ne pa tudi klasične gimnazije (ki je dolgo sprejemala le za dečke).
  • naslednica tega dekliškega šolskega centra se je od 1936 postopno preoblikovala v II. državno žensko realno gimnazijo;
  • ta ustanova je imela na začetku druge svetovne vojne prostore v Mladiki
  • te prostore so po začetku II. svetovne vojne za svoje potrebe zasedli Italijani, dele šole pa prestavili na različne lokacije
  • 1943 so po odhodu italjanov prostore Mladike uporabljali Nemci
  • po koncu vojne 1945 so Mladiko spremenili v vojaško bolnico, po osamosvojitvi Slovenije 1991 pa je tam Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

Pred 1960 in po tvojem času pa so to ustanovo prestavljali, združevali in razdruževali na različne načine (nekaj več o tem Zgodovina šole, LETOPIS GIMNAZIJE JOŽETA PLEČNIKA LJUBLJANA 2014/15, str. 4) - in pri tem so avtorji tega zbornika izgubili izpred oči in iz prikaza v zborniku nekaj sto let dolgo zgodovino, učence in profesorje klasične gimnazje.

Se zgodi tudi najboljšim, samo nam se je treba zavedati takih posebnosti vira. In če pomislim, kako bi bilo to mogoče jasno in jedrnato zapisati v članku, ne da bi mogel predebatirati še s kom, ki se na to razume in ga zanima, me zaboli glava... --Marjan Tomki SI (pogovor) 00:57, 22. december 2020 (CET)[odgovori]

Problem, ko želim narediti sklic sem[uredi kodo]

Več oseb, o katerih so članki v wikipediji, se je šolalo ali učilo na klasični gimnaziji, vendar če pri dodajanju te info v članek naredim sklic na ta članek o klasični gimnaziji, je vsebina za pojasnilo nesmiselna, saj ko nekdo bere o osebi, ki je obiskovala klasično gimnazijo na primer med I. in II. svetovno vojno, mu ali ji ne koristi začeti brati o razvoju od leta 1500 naprej (ali pri katerem od poglavij, ki jih je zdaj mogoče nasloviti).
Poskusil sem dodati naslov poglavja, na katerega bi lahko smiselno naslovil povezavo, vendar samo to ni bila dobra rešitev problema (ni bilo niti "približno dobro poprčkano") in sem to spremembo spet odstranil.

Nekaj idej...[uredi kodo]

  • Ta članek preimenovati v zgodovino klasične gimnazije (v tem pomenu je dober in bi ga spremembe poslabšale),
  • dodati povezavo na razločitveno stran in
  • dodati članke (ali članek s poglavji, kamor lahko naslovim sklic) o lokacijah, obdobjih (avstroogrska ozirom KuK, Kraljevina SHS/Jugoslavija, FLR/SFR Jugoslavija) tako, da lahko v drugih člankih s povezavo naslovim ustrezno pojasnilo.

Nekaj člankov, kjer bi to rabil[uredi kodo]

Nekaj takih (iz glave - ampak že imam tudi vire):

Lahko še nadaljuem s profesorji, za katere se spomnim, da jih je Dušan Čop ob obletnici naše mature naštel kot svoje, ko je bil dijak (mislim da Svetozar Ilešič, Jovan Hadži, Anton Grad, Rudolf Južnič ne spomnim se kdo je bil za grščino... v glavnem wikipediji dobro znani, pa v člankih o njih še ni podatka, da so tam učili - ampak za te bo treba v vire, tudi ker se ne spomnim več dobro, kateri predmet ga je kdo učil. Se pa spomnim, da ga je Ivan Grafenauer - v moje presenečenje - učil zgodovino, čeprav je bil meni bolj znan kot jezikoalovec in zgodovinar leposlovja. Vendar je to že potrdil Grafenauer-jev zbornik, kjer vidim, da je tudi Boga Grafenauerja na tej gimnaziji oče učil zgodovino (in mu bil tudi kasneje še mentor). Mimogrede, zanimiva težava za gimnazijo - če je imel profesor učiti razred, v katerm je bil kdo od njegovih otrok - in Grafenauerjevih otrok mislim da jih je klasično gimnazijo obiskovalo 12 ;-).

Naj povzamem[uredi kodo]

Potrebujem(o) prispevek ali njegov del o klasični gimnaziji, ki bo omogočal in bo primeren za sklic iz članka o osebi, ki je tam maturirala, in rabim mnenja in nasvete, preden poskusim sam kaj tu "pogumno čarati". --Marjan Tomki SI (pogovor) 16:47, 12. december 2020 (CET)[odgovori]

Potencialna kršitev AP?[uredi kodo]

@Yerpo, @Tcie, @Gap, @Tuma~slwiki: Na spletni strani društva klasikov Slovenije ([1]) je večidel besedila skopiran verjetno iz Wikipedije, ne navedejo pa vira. Spodaj jim piše © DRUŠTVO KLASIKOV 2014 PRODUKCIJA: KOLEKTIV PERISKOP. Glede na datume bi rekel, da je produkcija kopirala naše besedilo in ne mi njihovega. Ukrepamo? A09090091|(pogovor) 23:39, 16. oktober 2021 (CEST)[odgovori]