POS-terminal

POS-terminali (iz angleščine point of sale) so avtonomne naprave, ki delujejo kot razširitev osnovne blagajne ali kot nadomestek plačilnega sistema. Razlikujejo se po zmožnostih in obliki glede na tip terminala.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Avgusta 1973 je IBM izdal prvo elektronsko blagajno. Deloval je kot necentraliziran sistem, na katerega se je lahko povezalo 128 IBM-ovih POS-terminalov. To je bil prvi primer uporabe p2p komunikacije, LAN, sočasnega kopiranja ter oddaljenega zagona. Leta 1986 je Gene Mosher razvil prvi grafični POS-terminal z ekranom na dotik, ki je bil snovan na Atari 520ST računalniku, ki se je sicer uporabljal v igralnih konzolah. Microsoft je stopil v igro leta 1992 s platformo IT Retail. Od takrat se je industrija razvila, saj je tehnologija omogočila več lokalne procesne moči, boljšo prenosljivost, ipd. Danes pogosto omogočajo uporabo pametnih kartic, plačilo s telefonskim klicom ter povezavo s procesnim centrom čez GSM signal in so tudi lahko prenosni ali kot dodatek drugi napravi.

Vrste[uredi | uredi kodo]

POS-terminali se razlikujejo po namenu uporabe, od samostojnih naprav do prenosnih čitalcev kartic.

Zaradi velike diverzitete uporabe teh naprav se je razvil standard OPOS. Microsoft, NCR Corporation, Epson ter Fujitsu-ICL so standard ustanovili zaradi lažjega razvoja in implementacije tehnologije na raznolika okolja. Kljub temu POS-terminali danes uporabljajo serijo protokolov za komunikacijo, kot so:

Logic Controls
Epson Esc/POS
UTC Standard
UTC Enhanced
AEDEX
ICD 2002
Ultimate
CD 5220
DSP-800
ADM 787/788
HP

Večina teh počasi zastareva, saj se tudi POS-terminali selijo v internetni oblak, kjer je terminal le aplikacija na internetu, s katero se naprava poveže in jo uporablja.