Orion (mitologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gravura Oriona iz Uranometrije Johanna Bayerja, 1603 (Knjižnica mornariškega observatorija ZDA)

Orion (/əˈraɪən/; starogrško: Ὠρίων ali Ὠαρίων; Latinsko: Orion)[1] je v grški mitologiji eden izmed največjih junakov. Bil je orjak in je slovel po svojih lovskih spretnostih. Kako je prišel na zvezdno nebo, kroži več zgodb - Zevs (ali morda Artemida) ga je postavil na nebo kot ozvezdje Oriona.

Stari viri razkrivajo o Orionovem življenju različne zgodbe. Obstajate dve glavni verziji zgodb o njegovem rojstvu. Prav tako obstaja več zgodb o njegovi smrti. Ključni dogodki v Orionovem življenju vključujejo njegovo rojstvo v rojstvo v Beociji, obisk otoka Hios, kjer se je srečal z Merope in jo posilil, nato slepitev s strani njenega očeta, povrnitev vida na otoku Lemnos, lov z boginjo Artemido na Kreti, kjer se je končala njegova pot - bodisi zaradi Artemidine puščice ali s pikom škorpijona, ki je postal ozvezdje Škorpijon, in njegovo povzdignjenje med zvezde.[2] Mnogi stari viri ne omenjajo vseh teh dogodkov, nekateri pa se osredotočajo le na eno zgodbo. Te zgodbe so morda sprva obstajale neodvisno druga od druge in ni povsem jasno, ali so razlike v pripovedih zaradi želje po krajšem pripovedovanju ali zaradi resničnih nesoglasij.

V grških mitih se Orion prvič pojavi kot veliki lovec v Homerjevi Odiseji, kjer ga Odisej sreča kot senco v podzemlju. Kljub temu, da zbiratelji mitov iz helenističnega in rimskega obdobja osnovne elemente njegove zgodbe, ne obstaja celovito literarno delo, kot to velja za pripovedi o Jazonu v Apolonijevi Argonavtiki ali Evripidovi Medeji. Vendar pa drobci zgodb, ki so preživeli, še vedno služijo kot vir za raziskave in hipoteze o grški prazgodovini in mitih.

Orion je bil v starogrški kulturi zelo raznolik lik. Najbolj znana je njegova vloga lovca, čeprav o njem ni veliko podatkov. Prav tako je postal poosebitev istoimenskega ozvezdja. Eden od mitov pripoveduje, da je Orion odgovoren za oblikovanje Sicilskega preliva.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Najde se tudi latinska transliteracija Ὠαρίων v obliki Oarion, vendar je precej redka.
  2. ↑ Scholia on Homer, Iliad 18.486 citing Pherecydes

Sklici[uredi | uredi kodo]

  • Giovanni Boccaccio; Genealogie Deorum Gentilium Libri. ed. Vincenzo Romano. Vol. X and XI of Opere, Bari 1951. The section about Orion is Vol XI, p. 557–560: Book IX §19 is a long chapter about Orion himself; §20–21 are single paragraphs about his son and grandson (and the genealogy continues through §25 about Phyllis daughter of Lycurgus).
  • Natalis Comes: Mythologiae siue explicationis fabularum libri decem; translated as Natale Conti's Mythologiae, translated and annotated by John Mulryan and Steven Brown; Arizona Center for Medieval and Renaissance Studies, 2006. ISBN 978-0-86698-361-7 This is cited by the page number in the 1616 printing, followed by the page in Mulryan and Brown. The chapter on Orion is VIII, 13, which is pp. 457–9 Tritonius; II 751–5 Mulryan and Brown.
  • Joseph Fontenrose Orion: The Myth of the Hunter and the Huntress Berkeley : University of California Press (1981) ISBN 0-520-09632-0
  • Gantz, Timothy, Early Greek Myth: A Guide to Literary and Artistic Sources, Johns Hopkins University Press, 1996, Two volumes: ISBN 978-0-8018-5360-9 (Vol. 1), ISBN 978-0-8018-5362-3 (Vol. 2).
  • E. H. Gombrich: "The Subject of Poussin's Orion" The Burlington Magazine, Vol. 84, No. 491. (Feb., 1944), pp. 37–41
  • Robert Graves, The Greek Myths Penguin 1955; ISBN 0-918825-80-6 is the 1988 reprint by a different publisher.
  • Hard, Robin (2015), Eratosthenes and Hyginus: Constellation Myths, With Aratus's Phaenomena, Oxford University Press, 2015. ISBN 978-0-19-871698-3.
  • Karl Kerényi, Gods of the Greeks, tr. Norman Cameron. Thames and Hudson 1951. ISBN 0-500-27048-1 is a reprint, by the same publisher.
  • Karl Kerényi, Dionysus: Archetypal Image of Indestructible Life. Princeton University Press, 1976. ISBN 0-691-09863-8
  • David Kubiak: "The Orion Episode of Cicero's Aratea" The Classical Journal, Vol. 77, No. 1. (October–November, 1981), pp. 12–22.
  • Most, G.W. (2018a), Hesiod, Theogony, Works and Days, Testimonia, Edited and translated by Glenn W. Most, Loeb Classical Library No. 57, Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press, 2018. ISBN 978-0-674-99720-2. Online version at Harvard University Press.
  • Roger Pack, "A Romantic Narrative in Eunapius"; Transactions and Proceedings of the American Philological Association, Vol. 83. (1952), pp. 198–204. JSTOR link. A practicing classicist retells Orion in passing.
  • H. J. Rose (1928). A Handbook of Greek Mythology, pp. 115–117. London and New York: Routledge, 1991. ISBN 0-415-04601-7.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Orion (mitologija).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Orion_(mitologija)&oldid=6207594«