Orelanin
 | |
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Sinonimi | 2,2-bipiridin-3,3-4,4-tetrol-1,1-diokside, 3,3',4,4'-tetrahidroksi-2,2'-bipiridin-N,N'-dioksid |
| Oznaka ATC | |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS | |
| DrugBank | |
| CompTox Dashboard (EPA) | |
| ECHA InfoCard | 100.232.424 |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C10H8N2O6 |
| Mol. masa | 252,17 g/mol |
Orelanin je nefrotoksin (ledvični strup), ki se nahaja v številnih vrstah gob, zlasti iz družine koprenk (doslej so ga našli v 34 vrstah gob iz te družine).[1] V svoji kemijski strukturi vsebuje nenavadni bipiridinski skelet ter sodi med fenole in heterociklične spojine.
Toksičnost[uredi | uredi kodo]
Strupenost bipiridinskih molekul, ki vsebujejo pozitivno nabit dušik, je bila ugotovljena že preden so pojasnili strukturo orelanina. Takšne spojine se udeležujejo pomembnih redoks reakcij v organizmu in jih motijo. Pri tem nastajata peroksid in superoksid; zlasti slednji nevarno poškoduje celice. Najverjetneje tudi orelanin deluje po tem mehanizmu, čeprav povezava med redoks reakcijami in poškodbami ledvic še ni popolnoma pojasnjena.
Za zastrupitev z orelaninom je pri človeku značilna dolga latentna doba. Prvi simptomi zastrupitve se običajno pojavijo šele po 2–3 dneh po zaužitju ter lahko trajajo do treh tedneh. Prvi simptomi so nespecifični: navzeja, bruhanje, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah ... Nato sledijo prvi znaki ledvične poškodbe: močna žeja, obilno mokrenje, bolečine v ledjih) ter nato zmanjšano ali povsem zavrto mokrenje. Če se bolnik ne zdravi, sledi smrt.
Zdravljenje[uredi | uredi kodo]
Protistrup ni znan. Terapija temelji zlasti na antioksidantih in kortikosteroidih. Dovolj hitra hospitalizacija lahko prepreči hujšo ledvično poškodbo ter običajno prepreči smrt. [2]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Oubrahim, H.; Richard, J.-M.; Cantin-Esnault D.; Seigle-Murandi, F.; Trecourt, F. (1997). »Novel methods for identification and quantification of the mushroom nephrotoxin orellanine. Thin-layer chromatography and electrophoresis screening of mushrooms with electron spin resonance determination of the toxin«. Journal of Chromatography. Zv. 758, št. 1. str. 145–157.
- ↑ *Kilner, Rachael G. s sod. (1999). »Acute renal failure from intoxication by Cortinarius orellanus: recovery using anti-oxidant therapy and steroids«. Oxford Journals Nephrology Dialysis Transplantation. 14 (11): 2779–2780.full text