Moskva (nosilka helikopterjev)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Moskva
Moskva ob maroški obali januarja 1970
Zgodovina
Sovjetska zveza
Ime: Moskva
Poimenovana po: Moskva
Ladjedelnica: Ladjedelnica št. 444
Splavitev: 14. januar 1965[1]
Dana v uporabo: 25. december 1967[1]
Vzeta iz uporabe: 1996[1]
Usoda: Razrezana
Splošne značilnosti
Razred: Kondor
Izpodriv:
  • 11.920 t (standardno)[1]
  • 15.280 t (polno)[1]
Dolžina: 189,0 m[1]
Širina: 34,0 m[1]
Ugrez: 7,7 m[1]
Pogon: parne turbine, dve gredi, 4 kotli; 100.000 KM
Hitrost: 31 vozlov (57 km/h)
Doseg: 14.000 navtičnih milj (26.000 km) pri 12 vozlih (22 km/h)
Maksimalna posadka: 850
Oborožitev:
  • M-11 Štorm' dva dvojna protiletalska raketometa,
  • 2 × dvojna 57 mm topova,
  • 1 × SUW-N-1 raketometa za protipodmorniške rakete FRAS-1,
  • 2 × RBU-6000 protipodmorniške rakete,
  • 10 × 553 mm torpednih cevi (2 × 5)
Nosilnost letal: 14 Ka-25 helikopterjev

Moskva je bila prva ladja svojega razreda nosilk helikopterjev v uporabi v Sovjetski vojni mornarici. Njen gredelj je bil položen v ladjedelnici Nikolajev jug (Ladjedelnica št. 444), splavljena je bila leta 1965, v uporabo pa je bila predana dve leti pozneje. Moskvi je sledila ladja Leningrad, ki je bila predana v uporabo konec leta 1968. Nadaljnje ladje niso bile zgrajene zaradi slabe gibljivosti na odprtem morju.

Moskva je v času Jomkipurske vojne leta 1973 okrepila 5. operativno eskadro Sovjetske vojne mornarice v Sredozemskem morju, v času napetosti med vojnima mornaricama Sovjetske zveze in ZDA. Ladja je opravila precej odprav v Sredozemsko morje in severni Atlantik, med drugim je v letih 1974 in 1982 obiskala Reko, v letih 1979 ter 1981 pa Dubrovnik. Leta 1982 je obiskala Lagos in Luando.

26. maja 1993 je zadnjič odplula na bojno dežurstvo v Črno morje. Leta 1994 ni izplula iz pristanišča, leta 1995 pa je bila prestavljena v rezervo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 »Project 1123«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2013. Pridobljeno 29. januarja 2013.