Mikrovalovna pečica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mikrovalovna pečica tudi »mikrovalovka« je gospodinjski pripomoček, ki se uporablja za pripravo (kuhanje) in segrevanje hrane, pijače s pomočjo absorbcije mikrovalov. Na popularnosti je pridobil v sedemdesetih letih.

Mikrovalovna pečica.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi, ki je odkril kuhanje hrane s pomočjo mikrovalov, je bil izumitelj Percy Spencer. Med upravljanjem enega od delujočih magnetronov za Raytheon je ugotovil, da se mu je čokoladna tablica v žepu stopila. Kmalu je prišel do spoznanja, da se je to zgodilo zaradi mikrovalov. Prva mikrovalovna pečica je bila patentirana 8. oktobra 1945, leta 1947 pa je bila tudi narejena. Imenovala se je Radarange in je bila kar 1.8 m visoka ter 340 kilogramov težka naprava. Porabila je 3000 W in ustvarila trikrat manj žarčenja kot današnje. Šele leta 1954 je bila nared za prodajo, in sicer po ceni 2000-3000 dolarjev.

V šestdesetih letih je podjetje Litton odkupilo tehnologijo Studebaker Corporation, ki je bila naprednejša od Radarangove. Litton je razvil današnjo obliko pečice, prav tako je spremenil magnetron. Po razstavi v Chicagu je prodaja naglo narasla. Od leta 1970 pa do 1975 se je prodaja mikrovalovnih pečic v Združenih državah povečala iz 40.000 na milijon. Na Japonskem je zaradi cenejše izdelave magnetrona hitreje prodrla na trg.

Opis[uredi | uredi kodo]

Mikrovalovna pečica uporablja mikrovalove za svoje delovanje. Sprošča jih v komoro, kjer je hrana. Valovi potujejo s frekvenco 2.455 GHz skozi hrano in jo pri tem segrevajo. Najbolje vplivajo na vodo, ker je frekvenca 2.45 GHz še najbližje resonančni frekvenci vodika, ki je 1.420 GHz. slabše na lipide in maščobe. Voda ima izredno močen dipolni moment, kar pomeni, da je del molekule izredno pozitivno nabit, drug del pa negativno. Pri svojem potovanju skozi molekule vode se le-te tresejo. Molekule ustvarijo rotirajoče vibracijsko gibanje in pri tem udarjajo ob druge, kar se pretvarja v toploto.

Napačno je razmišljanje, da greje mikrovalovka od znotraj navzven. V resnici je to odvisno tako od sestave hrane, ki jo grejemo, kot tudi od frekvence. Valovi nižjih frekvenc bolje prodirajo v notranjost jedi. Prav tako kot pri ostalih načinih gretja, tudi mikrovalovi prodirajo od zunaj.

Večina pečic omogoča izbiranja različnih programov gretja, odtaljevalnega programa in moči gretja. Vendar pa namesto zmanjšanja moči valov pečice raje ugasnejo magnetron za določen čas, da se toplota porazdeli po ostalih delih hrane. Ta pojav se lahko opazi ob segrevanju določene vrste (zračne) jedi, ki se ob priklopu magnetrona dvigne, ob izklopu pa spusti.

Notranji prostor v mikrovalovni pečici predstavlja Faradayevo kletko, ki preprečuje izhod žarkov. Edini možen pogled v notranjost prostora je skozi mrežasto zaprta vrata. V mreži so okrogle luknje, ki zaradi svoje majhnosti preprečujejo izhod sevanja. Valovno sevanje mikrovalov je 12 cm. Sevanje svetlobe pa je mnogo krajše, kar pomeni, da svetloba lahko prehaja skozi luknjice.

Sporne nevarnosti[uredi | uredi kodo]

Sevanje
Mikrovalovke nimajo dovolj energije, da bi ionizirale atome, molekule. Atomom ne morejo popolnoma odstraniti elektrona. Zaradi tega ne povzročajo raka (rentgenski žarki lahko ionizirajo atome in so rakotvorni). Rentgenski žarki so potencialno rakotvorni in bolj kot to destruktivni za dedni material celic zaradi dejstva, da imajo valovne dolžine od 10 nm do 0.01 nm, premer DNK pa je od 1 nm do nekaj nm. Lahko pa so rentgenski žarki tudi nadvse zdravilni za žive organizme v obliki stoječih elektromagnetnih valov, kateri morajo biti za ta namen v resonanci (harmoniji) z naravno frekvenco stoječe elektromagnetno pulziranih celic ter morajo biti hkrati v močnem magnetnem polju, a je uporaba te tehnologije za ta namen bila žal pred nekaj desetletji pometena pod preprogo, čeprav se je izkazala za nadvse uspešno za ozdravitev vseh vrst bolezni v najkrajšem možnem času, tudi ponoven izrast manjkajočih udov in organov ter ostalih telesnih delov. Po drugi strani pa se jo da uporabiti tudi za implementacijo vseh mogočih bolezni v organizem v najkrajšem možnem času, kadar je uporabljena za organizem, ki ga stoječe elektromagnetno pulziramo, neresonančna (neharmonična) frekvenca stoječih elektromagnetnih valov. Ozdravitev in bolezen se da s stoječimi elektromagnetnimi valovi najučinkoviteje implementirati v žive organizme preko štiri valovnega miksanja, ki je do natankosti poznano v nelinearni optiki. Celice so v osnovi kompleksna torzijska in stoječa elektromagnetna kavitacija, kot tudi vsi ostali osnovni gradniki naravnih sistemov, atomi, planeti, zvezde itd. in se jim da direktno prilagajati njihovo frekvenco preko štirivalovnega miksanja elektromagnetnih valov, kateri jih tako stoječe elektromagnetno pulzirajo. Za namen ozdravitve celic, se da na tak način sprostiti (odstraniti) vse odvečne napetosti(ne električne napetosti temveč nelagodje), ki so le za celice in organizem neresonančne (neharmonične) frekvence. S križanjem stoječih elektromagnetnih valov, torej z štiri valovnim ali več valovnim miksanjem elektromagnetnih valov je mogoče dosečti kar koli, tudi direktno se povezati v energetsko jedro vseh znanih in neznanih (majcenih > 10^-13) torzijskih stoječih elektromagnetnih delcev ter potovati v času in prostoru z nadsvetlobno hitrostjo na način, ki je še vedno mišljen za nemogočega in tudi oblikovati čas in prostor na način, ki se večini ljudi še vedno zdi znanstvena fantastika. Zdraviti in zboleti žive organizme oz. njihove celice pa se da že z mikrovalovnimi frekvencami križanih stoječih elektromagnetnih valov, kajti celice so velike nekaj mikrometrov in je za zdravljenje le teh, gledano frekvenčno, potrebno le nastaviti njim harmonično frekvenco stoječih križanih elektromagnetnih valov. S frekvenčnim spektrom rentgenskih žarkov in štiri valovnim miksanjem pa se da vplivati direktno resonančno na nano področje in s tem direktno na DNK spekter celic oz. na sam anatomarni spekter, saj je velikost vodikovega atoma, ki je najmanjši atom cca. 0.05 nm, kar je še v spektru valovnih dolžin rentgenskih žarkov. Vse frekvence elektromagnetnega valovanja, ki so manjše od 0.01 nm pa so imenovane gama žarki in ti so posledica subanatomarnih interakcij ter iz atomov sevajo le kadar so ti neuravnoteženi, torej kadar delujejo rahlo do močno neharmonično v svoji notranjosti in so tako podvrženi uničenju samih sebe ali običajno transformaciji v nek drug atom, ki ima manj protonov in elektronov. Jederski odpadki, ki žarčijo gama žarke, so tako v bistvo zavajanje povprečnega človeka, saj obstaja tehnologija in več pristopov za njihovo takojšnjo nevtralizacijo. Vse opisano v tem odstavku je potrebno preden se gremo kuhati z mikrovalovi natančnega raziskovalnega dela, kajti tehnologija za ta namen za povprečne ljudi še ni razvita, čeprav je še kako razvita za vojaške in imperialistične namene.

Opekline lahko dobimo, če so ohišje ali vrata poškodovana, saj žarki izhajajo v prostor in tako »grejejo« naša tkiva. Nevarnost je večja pri delih telesa, ki toplote ne začutijo (npr. oči), kjer lahko dolgotrajna izpostavljenost privede do hudih poškodb.

Ostale nevarnosti
Prav tako je prepovedano dajati v pečico kovinske predmete kot so jedilni pribor, jeklene paličice za nabodala, aluminijasta folija, krožnike z zlatimi obrobami. Prevodniki (diamagnetiki) v mikrovalovki odbijajo elektromagnetne valove, če imajo večjo površino kot je valovna dolžina mikrovalov (pri 2.45GHz je cca. 13 cm) ali če je površina vstavljenih kovinskih predmetov manjša inducirajo električne napetosti in tokove, kar oboje povzroči iskrenje, saj je v mikrovalovki prisotna visoka napetost pri mikrovalovni frekvenci, visoka napetost pa ima tudi karakteristike ognja, kar lahko privede do požara. Ogenj v mikrovalovni pečici, ki ima tudi infrardečo kombinirano pečico, pa lahko povzroči tudi morebitna nabrana maščoba na infrardečem grelnem telesu. [1]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]