Metakognicija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Metakognicija (ospoznavnost, ospoznavanje) predstavlja kontrolne strukture višjega reda, ki omogočajo posamezniku razumevanje in regulacijo lastne miselne aktivnosti.[1] Na kratko bi jo lahko definirali kot »kognicijo o kogniciji« oz. »vedenje o vedenju«.[2]

Metakognicijo uporabljamo na primer, če opazimo, da imamo več težav pri učenju snovi A kot pri učenju snovi B in če pomislimo, da bi morali dvakrat preveriti, če je trditev C res pravilna, preden jo vzamemo za dejstvo.[3] Zapise o metakogniciji lahko najdemo že pri Aristotelu v njegovih delih De Anima in Parva Naturalia.[4]


Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Demetriou, A. & Efklides, A. (1989). The person's conception of the structures of developing intellect: Early adolescence to middle age. Genetic, social and general psychology monographs, 115 (3), 371 - 423
  2. ^ Santrock. (2008). Information Processing. A Topical Approach to Life-Span Development. (pp. 272-275). New York, NY: The McGraw-Hill Companies, Inc.
  3. ^ Flavell, J. (1976). Metacognitive aspects of problem-solving. In L.
  4. ^ Oxford Psychology Dictionary;metacognition

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]