Lokomotiva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Lokomotíva je vozilo za vleko vagonov. Običajno so lokomotive postavljene na čelu železniške kompozicije - vlaka, ki jo sestavljajo potniški in/ali tovorni vagoni. Če je potrebna menjava smeri, potem se mora lokomotiva premakniti z enega na drug konec vlaka. Danes pa je vse pogosteje, da lokomotiva (predvsem krajšega) potniškega vlaka ostane na isti strani vlaka. Kabina za strojevodjo se nahaja v najbolj zunanjem vagonu, od koder preko vlakovnega ožičenja poteka komunikacija z lokomotivo na nasprotni strani. Lokomotiva tako vlak v eno smer vleče, v drugo pa poriva. Podoben sistem se pojavi, če je vlak sestavljen iz vagonov in lokomotive na vsakem koncu vlaka, ki ga vsakič upravlja strojevodja v vodeči lokomotivi. Tak sistem uporablja francoski hitri vlak TGV.

Strojevodje se morajo ravnati po signalih, ki narekujejo nadaljevanje vožnje ali pa ustavitev. Glejte članek o železniški signalizaciji.

Dolgi tovorni vlaki imajo pogosto lokomotive na čelu in na repu ali pa celo v sredini vlaka. To omogoča bolj tekočo vožnjo in zmanjša sile na spojnice med tovornimi vagoni. V tem primeru so nadzorni signali za lokomotive poslani iz vodeče lokomotive preko radijskih zvez.

Vlaki, ki nimajo strojevodje, se imenujejo motorne enote.

Parni pogon[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Parna lokomotiva

Parna lokomotiva

Parna lokomotiva je lokomotiva, ki kot pogonsko sredstvo uporablja vodno paro, pridobljeno s parnim strojem.

Prikaz delovanja parne lokomotive

Dizel-mehanični pogon[uredi | uredi kodo]

Lokomotiva z dizel-mehaničnem pogonom deluje po načelu prenosa energije vrtilnega navora in frekvence preko zobniškega menjalnika na pogonske vozičke. Dizel-mehanična lokomotiva se ni izkazala kot praktična in se dan danes še redko kje najde v uporabi.

Dieselska lokomotiva

Dizel-električni pogon[uredi | uredi kodo]

Dizel-električna lokomotiva

Lokomotiva na dizel-električni pogon deluje na principu prenosa energije preko električnega generatorja ter elektro motorjev. Dizelski motor poganja električni generator, ki proizvaja enosmerni električni tok. Električni tok generatorja se dovaja do elektro motorjev, ki so nameščeni na pogonskih kolesih. Velika prednost lokomotiv z dizel-električnim pogonom je ta, da dizelski motor ne občuti nihanj obremenitve, ker nima neposredne povezave s pogonskimi kolesi, hkrati pa deluje v območju vrtljajev, v katerih ima največji izkoristek.

Dizel-hidravlični pogon[uredi | uredi kodo]

Lokomotiva na dizel-hidravličen pogon deluje na principu prenosa energije dizelskega motorja preko hidravlične črpalke na hidromotorje, ki prenašajo vrtilno frevenco na pogonska kolesa. Ni primerna za večje hitrosti oziroma večje vrtilne frekvence koles, prenaša pa zelo velike momente in se uporablja v glavnem za manevrske potrebe na postajališčih.

Pogon na plinsko turbino[uredi | uredi kodo]

Lokomotiva s plinsko turbino

Električni pogon[uredi | uredi kodo]

Električna lokomotiva

Lokomotiva na električni pogon deluje na principu pretvarjanja električnega toka visoke napetosti na tok nižjih napetosti za pogon električnih motorjev, ki poganjajo pogonske vozičke na lokomotivi. Danes se tovrstne lokomotive večinoma uporabljajo za pogon tako tovornih kot tudi potniških vlakov, ker dosegajo večje vrtilne frekvence in velik navor.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]