Koobi Fora

Narodni muzeji Kenije, Koobi Fora urad in kamp, Narodni park Sibiloi.

Koobi Fora /ˈkuːbi ˈfɔːrə/ se nanaša predvsem na regijo okoli grebena Koobi Fora, ki je na vzhodni obali Turkanskega jezera na ozemlju nomadskega ljudstva Gabbra. Po podatkih Narodnega muzeja Kenije ime izvira iz jezika Gabbra: izraz Koobi Fora pomeni kraj commiphora in vir mire.[1]

Sam greben je izdanek pretežno pliocenskih / pleistocenskih sedimentov. Sestavljajo ga glinenci, meljevci in peščenjaki, ki ohranjajo številne fosile kopenskih sesalcev, vključno z zgodnjimi vrstami homininov. Trenutno greben erodira v neplodno območje zaradi vrste efemernih rek, ki se izlivajo v severovzhodni del sodobnega Turkanskega jezera. Leta 1968 je Richard Leakey ustanovil bazno taborišče Koobi Fora na velikem peščenem rtu, ki je štrlel v jezero blizu grebena, in ga imenoval Koobi Fora rt.

Posledično je vlada Kenije leta 1973 zavarovala regijo kot narodni park Sibiloi in ustanovila sedež za nacionalne muzeje Kenije na Koobi Fora rtu. Rezervat je dobro vzdrževan in ga dobro varuje prijazna, a oborožena parkovna policija. Zaščita območij in zlasti divjih živali je glavna skrb. Raziskovanje in izkopavanja se nadaljujejo pod okriljem raziskovalnega projekta Koobi Fora (KFRP), ki sodeluje s številnimi zainteresiranimi univerzami in posamezniki po vsem svetu.[2]

Prej se je izraz Koobi Fora uporabljal za eno ali dve začetni lokaciji ali peščeni rt. Danes lahko pomeni katero koli ali vse točke v narodnem parku Sibiloi. Tudi izraz East Turkana je prišel v uporabo z večjim pomenom.[3]

Arheološka najdišča in artefakti[uredi | uredi kodo]

Arheološka najdišča[uredi | uredi kodo]

Preprosta hierarhija znanstvenih krajev za Koobi Fora je naslednja: Koobi Fora je regija; regija je razdeljena na območja zbiranja fosilov (npr. območje 102, 103, 140 itd.); znotraj območij zbiranja fosilov so arheološka najdišča (npr. FxJj 1, FxJj 10 itd.) in paleontološka nahajališča homininov, ki so običajno poimenovana po pristopni številki Narodnega muzeja Kenije, ki je dodeljena pomembnim najdenim kostem. Na primer, na območju 131 je bila najdena lobanja homininov KNM-ER 1470. Fosili, ki jih najdemo tukaj, vključno z vsemi nečloveškimi, so pripisani kraju 1470.

Lociranje in sklicevanje na stotine lokacij v regiji Koobi Fora je stalen proces. Celoten rezervat je bil razdeljen na nekaj več kot 100 oštevilčenih območij. Ko je bilo le sorazmerno malo lokacij, je zadostovalo, da jih poiščemo z iglami na fotografijah iz zraka in jih navedemo z navedbo območja. Arheologi, kot je Glynn Isaac, so razvili koordinatni sistem. Najdišče je pridobilo oznako, sestavljeno iz 4-črkovnega identifikatorja koordinat, kot je FxJj, ki se nanaša na majhen odsek na presečišču x in j znotraj večjega odseka na presečišču F in J, ki mu sledi število mesto: FxJj 82 se nanaša na 82. mesto znotraj FxJj.[4] Leta 2000 je KFRP prešel na sistem GPS in poskuša povezovati pike s svojimi podatki.[5]

Narodni muzeji Kenije Koobi Fora muzej, narodni park Sibiloi.

Fosili so označeni z pristopno številko KNM (Kenijski nacionalni muzeji), ki je dodeljena po vrstnem redu, v katerem je bila najdena. Pred številko je lahko v strokovni literaturi KNM, KNM-ET ali KNM-ER, kjer ET in ER pomenita East Turkana oziroma East Rudolf ali preprosto ER. Nekatera opazna področja so naslednja.

  • Območje 105

Prvo arheološko najdišče, to je FxJj 1, je bilo najdeno na območju 105. Najdišče KBS je dobilo vzdevek za najdišče Kay Behrensmeyer, po Kayu Behrensmeyerju, raziskovalki, ki je tam prva našla kamnito orodje. To najdišče je tudi kraj, kjer je bil najden prvi tuf, to je tuf KBS.

  • Območje 131

Znana kot lokacija Lobanje 1470, ki jo je leta 1972 odkril Bernard Ngeneo, rekonstruiral Meave Leakey, kasneje pa jo je Richard Leakey rekonstruiral in poimenoval Homo habilis kot morda prvi iz rodu Homo. Nato je Richard Leakey našel Homo rudolfensis pod 1,89 milijona let starim tufom KBS; torej je starejši od tega datuma, vendar je običajno datiran nanj.[6]

Fosili homininov[uredi | uredi kodo]

Iskanje in najdenje fosilov na tako velikem območju je še en težak problem. Ena od rešitev je bila, da se vse prisotne osebe organizirajo v skupino za česanje določenega območja. Richard Leakey je zasnoval metodo, ki je prinesla boljše rezultate: organiziral je in usposobil iskalno ekipo Kenijcev, ki je postala znana kot "tolpa hominidov", pod vodstvom Kamoya Kimeuja - "hominid" je bil takrat izraz za današnji čas pomen "hominin". Našli so večino od več kot 200 fosilov homininov, odkritih do danes.

Koobi Fora je morda najbolj znan po svojih osebkih iz rodu Homo, vendar so bili najdeni tudi tisti iz rodu Australopithecus. Zastopane so naslednje vrste:[7]

Ime vrste Datacija
(samo KF)
Reprezentativni fosili Opombe
Australopithecus anamensis 4.2–3.9 mya 30731, −44, −45, −50, 35228, −31, −32, −33, −35, −36, −38 Najdeno v zalivu Allia.[8] Najzgodnejši dokazi o dvonožni hoji.[9]
Paranthropus boisei 2.1–1.1 mya. KNM-ER 406, 729, 13750, KNM-ER 23000, KNM-ER 732.
Homo habilis 1.9–1.6 mya KNM-ER 1813, 1501, 1502, 1805, 1808.[10] Imenuje se "habilines" ali "hablines". Drugi so bili iz te vrste preklasificirane v Homo rudolfensis. Habilis velja za najzgodnejšega ali med najzgodnejšimi Homo.
Homo rudolfensis 1.9–1.6 mya[11] 1470, 1912, 1590, 3732, 1801, 1802, 1472. Rudolfensis se lahko ponovno razcepi, da postavi nekatere fosile, kot je 1470, s Kenyanthropus platyops. Rudolfensis si deli tudi ime "habline".
Homo ergaster 1.8–1.4 mya KNM-ER 992, 730, 731, 819, 820, KNM-ER 3733, KNM-ER 3883. Šteje se za nekakšen pre-erektus, če ne že za zgodnjega Homo erectus, od katerega je bil ločen. Nekateri ergaster imenujejo afriški erektus.[12]

Zdi se, da sta Avstralopitek in Homo sobivala v afriških regijah že nekaj sto tisoč let. Ena od možnih razlag so različni viri hrane.[13] Zdi se, da se je rod avstralopitekov razvil v vzhodni Afriki pred približno 4 milijoni let, preden se je razširil po celini in sčasoma izumrl pred 2 milijonoma let.

Kamnito orodje[uredi | uredi kodo]

V Koobi Fori so bile najdene velike količine kamnitih orodij tako na površini kot v zakladih, ki imajo lastne datacije, vendar so le redko povezane s hominini. Drugih kandidatov za njihovo izdelavo pa niso našli. Orodja so Olduwan in Acheulean. Skupnost Koobi Fora je oblikovala naslednjo terminologijo [14] za opis treh lokalnih industrij:

Industrijsko ime Datacija Reprezentativna lokacija Opomba
KBS Olduwan 1.89–1.65 ma (KBS Member) FxJj1, FxJj3, FxJj10. Primerljivo z Bed I Olduwan pri soteski Olduvai. Nizko razmerje med strgali za luske in sekalniki.
Karari, imenovan po grebenu Karari/Abergaya. 1.65–1.39 ma (Okote Member) FxJj16, FxJj18GL, FxJj20M Primerljivo z Bed II Olduwan pri Olduvai. Visoko razmerje med strgali in sekalniki
Zgodnji Acheulean

Začetno arheologijo, eksperimentalno arheologijo in znanstveno analizo orodij so izvedli J. W. K. Harris, Nicholas Toth in Glynn Isaac. Harris in Braun poročata o svoji liniji preiskave:[15]

Tehnologija hominidov predstavlja prehod med hominidi in dostopom do virov, kot sta meso in mozeg.

Stratigrafija[uredi | uredi kodo]

Koobi Fora obsega majhen depocenter, ki ga prekrivajo pliocenski bazalti in je napolnjen s skoraj 600 metri pliocensko-pleistocenskih sedimentov, ki segajo od približno štirih do enega milijona let nazaj. Te sedimente pripisujejo formaciji Koobi Fora, ki jo sestavlja osem členov, ki so omejeni z vodnimi tufi (vulkanski pepel).[16]

Večina zgodnjih človeških fosilov in arheoloških ostankov izvira iz zgornjega dela člana Burgi, člana KBS in člana Okote. Člani odražajo spreminjajoče se okolje v porečju Turkane, od jezerskih in deltnih v času članstva Burgi do rek in poplavnih ravnic v času članstva Okote.

Stratigrafija formacije Koobi Fora je ena najbolje preučenih in umerjenih v Vzhodni Afriki, z objavo nekaterih obsežnih seznamov ob različnih časih.[17][18] Kontroverzno datiranje KBS Tuffa v 1970-ih je pomagalo pri razvoju sodobnih metod geološkega datiranja kalija/argona in argona/argona. Poleg tega je edinstvena fuzija med geokronologijo in evolucijskimi študijami sesalcev naredila formacijo Koobi Fora standard za razlago biokronologije, okoljskih sprememb in ekologije za vso pliocensko-pleistocensko Afriko.

Geološki členi[uredi | uredi kodo]

Geološki "člen" se nanaša na plast med dvema tufoma ali plasti vulkanskega pepela. Člen je poimenovan iz spodnjega tufa, za katerega velja, da ga začne. Tufi se uporabljajo za datiranje paleontološkega in arheološkega materiala, ki ga najdemo v njih, in se uporabljajo za datiranje najdišč homininov v vzhodni Afriki na splošno.[16] Chari Member (1,39-0,6 ma)

Okote Member (1,64-1,39 ma)

  • Pomembna mesta vključujejo FwJj70, ki zagotavlja dokaze za zgodnji dostop homininov do paketov z mesom okončin, uživanje kostnega mozga in konkurenco z drugimi mesojedimi potrošniki.[19] Kompleks lokacije FwJj20 je dal dokaze za uporabo ognja hominin pri 1,5 ma.[20]

KBS Member (1,89-1,64 ma)

  • Pomembne najdbe vključujejo ikonološke dokaze o gnezdih pliocenskih rib, za katere se domneva, da so jih ustvarile ribe, ki so z usti lopatale umazanijo.[21]

Burgi Member (Includes Upper Burgi) (2,6-1,89 ma)

  • Pomembne najdbe vključujejo KNM-ER 64060, ki prikazuje zobovje, ki kažejo večjo splošno podobnost s primerki, kot sta OH 7 in OH 16, ki predstavljajo "Homo habilis" sensu stricto.[22]

Tulu Bor Member (3,35-2,6 ma)

  • Pomembne najdbe vključujejo delno lobanjo Australopithecus afarensis iz območja 117, ki je zapolnila pomembno geografsko vrzel med etiopsko in tanzanijsko razširjenostjo te vrste.[23]

Lokochot Member (3,5-3,35 ma)

Moiti Member (4,1-3,5 ma)

Lonyumun Member (4,3-4,1 ma)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Koobi Fora: Historical Background, National Museums of Kenya, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2011, pridobljeno 30. aprila 2010
  2. For more information, refer to the KFRP Journal site currently being maintained by Louise Leakey. One notable collaboration is the Koobi Fora Field School Arhivirano 28 March 2007 na Wayback Machine. conducted yearly by Rutgers University, which combines education and research.
  3. A nice map Arhivirano 29 August 2006 na Wayback Machine. can be found at the Wesleyan site.
  4. The papers of Glynn Isaacs Arhivirano 19 January 2007 na Wayback Machine. show his extensive reliance on this system, which is still in use today.
  5. Jablonski, Nina (2004), »Putting Technology to Work at Koobi Fora (Special report)«, KFRP Field Season Dispatches: Special report, Koobi Fora Research Project, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2011, pridobljeno 30. aprila 2010
  6. Establishing the date and the species was difficult. Accordingly, Leakey and Lewin (People of the Lake, Chapter 2) refer to Skull 1470 as "... the famous—some say infamous—skull ...."
  7. Much of the literature on the subject since 1991 refers to some pseudo-taxa created by Wood: Homo sp. indet. is "Homo, species indeterminate"; Homo gen. et spec. indet. is "Homo, genus and species indeterminate"; Homo aff. H. erectus is "Homo with affinities to Homo erectus"; H. erectus sensu stricto is "Homo erectus in the strict sense." The subject has moved on since Wood; for example, "Hominids" are now "Hominins." For a review of the book in some detail, see the Book Reviews Arhivirano 24 June 2006 na Wayback Machine. section of the American Journal of Physical Anthropology S9:499–504 (1992).
  8. Map at Allia Bay Arhivirano 29 August 2006 na Wayback Machine..
  9. See New four-million-year-old hominid species from Kanapoi and Allia Bay, Kenya, Meave Leakey et al. in Nature, 376, 565 – 571 (17 August 2002). Summary and bibliography at no cost.
  10. A list of fossils, discoverers, descriptions, drawings or photographs, and KNM numbers, along with some dates, can be found at Steven Heslip's page on the Michigan State University website. A good description of habilis with photographs can be found at Bruce MacEvoy's 'Handprint' website and another of numbered habilis and other fossils at Smithsonian National Museum website.
  11. As 1470 was below the KBS tuff, some have pushed the date back to 2.3, 2.4 or even 2.5 my.
  12. Homo ergaster is Wood's "Homo aff. H. erectus."
  13. People of the Lake Chapter 5.
  14. The tools and classifications are well described in a number of pages at KOOBI FORA ARCHAEOLOGY, which is being maintained at the Maricopa Community Colleges site.
  15. Technological Developments in the Oldowan of Koobi Fora: Innovative Techniques of Artifact Analysis,2001, David R. Braun, Jack W.K. Harris, in TREBALLS D'ARQUEOLOGIA, 9, Centre d'Estudis del Patrimoni Arqueològic
  16. 16,0 16,1 Brown, F.H. and Feibel, C.S., 1986. Revision of lithostratigraphic nomenclature in the Koobi Fora region, Kenya. Journal of the Geological Society, 143(2), pp.297-310.
  17. Feibel, Craig S; Brown, Francis H; McDougall, Ian (1989), »Stratigraphic Context of Fossil Hominids from the Omo Group deposits: Northern Turkana Basin, Kenya and Ethiopia«, American Journal of Physical Anthropology, 78 (4): 595–622, doi:10.1002/ajpa.1330780412, PMID 2712166, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2013
  18. McDougall, I.; Brown, F. H.; Vasconcelos, P. M.; Cohen, B. E.; Thiede, D. S.; Buchanan, M. J. (2012). »New single crystal 40Ar/39Ar ages improve time scale for deposition of the Omo Group, Omo-Turkana Basin, East Africa«. Journal of the Geological Society. 169 (2): 213–226. Bibcode:2012JGSoc.169..213M. doi:10.1144/0016-76492010-188. S2CID 128606182.
  19. Merritt, Stephen R., Silindokuhle Mavuso, Eleanor A. Cordiner, Kelly Fetchenhier, and Elliot Greiner. "FwJj70–A potential Early Stone Age single carcass butchery locality preserved in a fragmentary surface assemblage." Journal of Archaeological Science: Reports 20 (2018): 736-747.
  20. Hlubik, S., Cutts, R., Braun, D.R., Berna, F., Feibel, C.S. and Harris, J.W., 2019. Hominin fire use in the Okote member at Koobi Fora, Kenya: New evidence for the old debate. Journal of human evolution, 133, pp.214-229.
  21. Feibel, C.S., 1987. Fossil fish nests from the Koobi Fora Formation (Plio-Pleistocene) of northern Kenya. Journal of Paleontology, 61(1), pp.130-134.
  22. Grine, F.E., Leakey, M.G., Gathago, P.N., Brown, F.H., Mongle, C.S., Yang, D., Jungers, W.L. and Leakey, L.N., 2019. Complete permanent mandibular dentition of early Homo from the upper Burgi Member of the Koobi Fora Formation, Ileret, Kenya. Journal of human evolution, 131, pp.152-175.
  23. Kimbel, W.H., 1988. Identification of a partial cranium of Australopithecus afarensis from the Koobi Fora Formation, Kenya. Journal of Human Evolution, 17(7), pp.647-656.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Richard E. Leakey and Roger Lewin, People of the Lake, Copyright 1978, various editions.
  • Delta Willis, The Hominid Gang, Copyright 1989, various editions such as the Viking, ISBN 0-670-82808-4.
  • Bernard Wood, Koobi Fora Research Project Volume 4: Hominid Cranial Remains, Oxford University Press. 1991, ISBN 0-19-857502-5.
  • Glynn Ll.Isaac, "Koobi Fora Research Project Volume 5: Plio-Pleistocene Archaeology", Oxford University Press. 1997, ISBN 0 19 8575017.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]