Končni sistolični volumen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Končni sistolični volumen (KSV) je prostornina krvi v srčnem prekatu na koncu sistole.[1]

Končni sistolični volumen je najnižji volumen krvi v prekatu v vsem srčnem ciklu. Poglavitna dejavnika, ki vplivata na vrednost KSV, sta sistolično breme (angl. afterload) in krčljivost (kontraktilnost) srca.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Končni sistolični volumen se lahko uporablja klinično za določanje pravilnosti praznjenja srca glede na sistolično funkcijo. Na elektrokardiogramu se končni sistolični volumen kaže na koncu vala T. Klinično se lahko določi z dvorazsežnostno ehokardiografijo, magnetnoresonančno tomografijo ali računalniško tomografijo srca.

Vrednosti[uredi | uredi kodo]

Poleg končnega diastoličnega volumna končni sistolični volumen določa utripni volumen oziroma iztis krvi med posamezno fazo srčnega cikla.[2] Utripni volumen je razlika med končnim diastoličnim in končnim sistoličnim volumnom. Vrednosti KSV v spodnji preglednici veljajo za levi prekat.

Vrednosti pri zdravem 70-kg moškem
Parameter prikaži · pogovor · uredi · zgodovina Pribl. povprečna vrednost Normalno območje
Končni diastolični volumen (KDV) 120 ml[3] 65–240 ml[3]
Končni sistolični volumen (KSV) 50 ml[3] 16–143 ml[3]
Utripni volumen (UV) 70 ml 55–100 ml
Iztisni delež (Ef) 58 % 55–70 %[4]
Frekvenca srčnega utripa (FSU) 70 utripov na minuto 60–100 utripov na minuto[5]
Minutni volumen srca (MVS) 4,9 L/min 4,0–8,0 L/min[6]

Končni sistolični volumen desnega prekata znaša normalno med 50 in 100 ml.[6]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=volumen, Medicinski e-slovar, vpogled: 28. 8. 2011.
  2. ^ Boron and Boulpaep 2005 Medical Physiology Updated Edition p521 ISBN 0721632564
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Assessment of Left Ventricular Parameters Using 16-MDCT: Results Avtorji: Thomas Schlosser, Konstantin Pagonidis, Christoph U. Herborn, Peter Hunold, Kai-Uwe Waltering, Thomas C. Lauenstein in Jörg Barkhausen. Am J Roentgenol. 2005; 184 (3): 765–773. Vrednosti:
    • končni diastolični volumen (levi prekat) – povprečje 118, normalno območje 68–239 ml in
    • končni sistolični volumen (levi prekat) – povprečje 50,1, normalno območje 16–143 mL.
    • V omenjeni študiji so določili vrednost povprečnega iztisnega deleža 59,9 % ± 14,4 %, normalno območje pa v vrednostih 18–76 %, vpri vrednostih v preglednici je upoštevan drug vir.
  4. ^ O'Connor, Simon (2009). Examination Medicine (The Examination). Edinburgh: Churchill Livingstone. str. 41. ISBN 0-7295-3911-3. 
  5. ^ Za natančnejše meje glej članka bradikardija in tahikardija.
  6. ^ 6,0 6,1 Edwards Lifesciences LLC > Normal Hemodynamic Parameters – Adult 2009