Jurij Amastridski
Jurij Amastridski | |
|---|---|
| Rojstvo | Γεώργιος 750-760 Kromna, Paflagonija, Bizantinsko cesarstvo |
| Smrt | 3. marec 802-811 ali 825 Amastrida, Paflagonija, Bizantinsko cesarstvo |
| God | v prestopnih letih 21. februar (5. marec), v neprestopnih letih 21. februar (6. marec), v Bizantinskem cesarstvu 8. februar |
| Atributi | pravičen življenjski slog, z močjo molitve je obranil mesto pred sovražniki, čudeži po smrti |
Jurij Amastridski (starogrško Γεώργιος ὁ Ἀμάστριδος) je bil bizantinski menih in proti svoji volji škof Amastride, * 750-760, Kromna, Paflagonija, Bizantinsko cesarstvo, † 802/807, Amastrida, Paflagonija, Bizantinsko cesarstvo.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Rojen je bil sredi 8. stoletja v Kromni pri Amastridi v družini lokalnega plemiča.[1][2]
Kot mladenič je začel kariero v cerkveni upravi, a jo je zapustil in postal puščavnik na gori Agrioserike. Kasneje se je pridružil cenobitski samostanski skupnosti v Bonisi.[1][2] Ko se je okoli leta 790 izpraznil sedež škofa v Amastridi, ga je carigrajski patriarh Tarasij imenoval za škofa, čeprav je cesar dajal prednost drugemu kandidatu.[1]
Za škofa je bil posvečen v Carigradu. Med škofovanjem v Amastridi je predsedoval odboru za vrnitev posmrtnih ostankov Janeza Gotijskega v njegovo rojstno mesto Partenija na Krimu. Jurij je umrl na začetku vladavine cesarja Nikeforja I., katerega velik zagovornik je bil.
V pravoslavni liturgiji je priznan kot svetnik, ki se praznuje 21. februarja.[1][2]
Hagiografija[uredi | uredi kodo]
Jurij je predmet hagiografije, ohranjene v enem samem rokopisu iz 10. stoletja.[1] V njej se mu pripisuje več čudežev, med drugim da je rešil Amastrido pred napadom dotlej neznanih Rusov.[1][2]
Točnost tega podatka je vprašljiva in odvisna od datuma njegovega zapisa. Dogodek bi lahko bil povezan z napadom Rusov na Carigrad leta 860.[2]
Jurij je bil tesno povezan s cesarico Ireno Atensko in cesarjem Nikiforjem I., zato je njegova hagiografija omembe vredna še zlasti zaradi "pomanjkanja protiikonoklastičnih invektiv".[1] Nekaj podrobnosti v hagiografiji kaže, da bi lahko bila napisana proti koncu 10. stoletja.[2]
Sklici[uredi | uredi kodo]
Vira[uredi | uredi kodo]
- Kazhdan, Alexander, ur. (1991). The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford and New York: Oxford University Press. ISBN 0-19-504652-8.
- Kazhdan, Alexander; Talbot, Alice-Mary; Alexakis, Alexander; Efthymiadis, Stephanos; McGrath, Stamatina; Sherry, Lee Francis; Zielke, Beate, eds. (1998). Dumbarton Oaks Hagiography Database of the Eighth, Ninth and Tenth Century (PDF). Washington, DC: Dumbarton Oaks.