Janusova kinaza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Janusove kinaze (JAK) so družina znotrajceličnih nereceptorskih tirozin kinaz, ki se vežejo na transmembranske citokinske receptorje ter fosforilirajo STAT v signalni poti JAK-STAT.[1]

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Ob odkritju so jih poimenovali just another kinases (pač še ene kinaze), uradno ime pa so dobile po rimskem bogu Janusu, za katerega sta značilni dve glavi in dva obraza.[2] Janusova kinaza ima namreč dve zelo podobni domeni; ena domena katalizira fosforilacijo, druga pa je regulatorna.[1]

Predstavniki[uredi | uredi kodo]

Poznamo 4 vrste janusovih kinaz:[2][3]

  • JAK1
  • JAK2
  • JAK3
  • tirozin kinaza 2 (Tyk2)

JAK1 in JAK2 se izražata v številnih tkivih, JAK3 in Tyk2 pa zlasti v hematopoetskih celicah.[2]

Vloga[uredi | uredi kodo]

Signalno pot JAK-STAT sestavljajo tri glavne sestavine: (1) receptor (zeleno), ki prebada celično membrano, (2) janusova kinaza (JAK) (rumeno), ki je vezana na receptor, in (3) STAT (prenašalci signalov in aktivatorji transkripcije) (modro), ki prenašajo signal v celično jedro in vplivajo na DNK. Rdeče pike označujejo fosfatne skupine; po vezavi citokina na receptor se JAK fosforilira, kar privlači beljakovine STAT, ki se prav tako fosforilirajo in med sabo tvorijo dimere (pare). Dimeri se premaknejo v celično jedro, se vežejo na DNK in vplivajo na gensko prepisovanje.

Janusove kinaze so pomemben člen tako imenovane signalni poti JAK-STAT.[1][2] Janusova kinaza se aktivira po vezavi molekule citokina na njen receptor. Pride do fosforilacije receptorja, kar omogoči vezavo signalnih molekul, natančneje citoplazemskih beljakovin STAT (signal transducers and activators of transcription – prenašalci signalov in aktivatorji transkripcije) na receptor.[3] Aktivirane beljakovine STAT disociirajo z receptorja, tvorijo dimere ter potujejo v celično jedro, kjer uravnavajo prepisovanje določenih genov.

Signalno pot JAK/STAT uporabljajo na primer številni citokini (IL-2, IL-4, IL-7, IL-9, IL-15 in IL-21), kolonije spodbujajoči dejavnik, prolaktin, rastni hormon ...[3]

Klinični pomen[uredi | uredi kodo]

Motnje v signalni poti JAK/STAT lahko povzročijo disregulacijo celične rasti, ki lahko vodi v nastanek raka, oziroma vplivajo na delovanje imunskega sistema.[4] Vpletajo se v mehanizem avtoimunih bolezni (na primer luskavice, revmatoidnega artritisa, prave policitemije, esencialne trombocitemije, ulceroznega kolitisa, vitiliga ...) in zato razvijajo zaviralce JAK za njihovo zdravljenje.[5][6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522476/kinaza?query=kinaza&SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 18. 3. 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Wagner K. U., Schmidt J. W. The two faces of Janus kinases and their respective STATs in mammary gland development and cancer.J Carcinog. 2011; 10: 32.
  3. 3,0 3,1 3,2 Yamaoka K. s sod. The Janus kinases (Jaks). Genome Biol. 2004; 5(12): 253.
  4. Greenwald L. J., White-Greenwald M. JAK: no longer ‘just another kinase’. Int. J. Clin. Rheumatol. (2011) 6(4), 401–410.
  5. Principles of Pharmacology: The Pathophysiologic Basis of Drug Therapy: D. Golan et al. LWW. 2007
  6. Craiglow, B. G.; King, B. A. (2015). »Tofacitinib Citrate for the Treatment of Vitiligo: A Pathogenesis-Directed Therapy«. JAMA Dermatology. 151: 1110–1112. doi:10.1001/jamadermatol.2015.1520. PMID 26107994.