Holin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Holin
Choline-skeletal.png
IUPAC-ime (2-hidroksietil)trimetilamonij
Identifikatorji
Številka CAS 62-49-7
PubChem 305
MeSH Choline
SMILES
ChemSpider 299
Lastnosti
Molekulska formula C5H14NO+
Molekulska masa 104,17 g/mol
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Holine je organska spojina, ki spada med vodotopna esencialna hranila.[1][2] V organizmu se nahaja v celičnih membranah, pomemben pa je tudi kot izhodna spojina za biosintezo živčnega prenašalca acetilholina. Dnevni vnos s hrano mora znašati 425–550 miligramov za odraslega človeka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Leta 1866 so ga že kemično sintetizirali.

Kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Holin je kvaterni nasičeni amin s kemijsko formulo (CH3)3N+CH2CH2OH. Gre za kationsko spojino, ki se nahaja v obliki soli, na primer klorida ali tartrata.

Fiziologija[uredi | uredi kodo]

Holin in njegovi presnovki so pomembni iz treh fizioloških vidikov:

  • strukturna intergriteta membran in prenos signalov med njimi;
  • sinteza acetilholina;
  • njegov presnovek trimetilglicin je poglavitni vir metilne skupine, vključen v sintezo S-adenozinmetionina.

Holin se v organizmu presnovi zlasti do trimetilamina, ki ima vonj po ribah. Velika količina zaužitega holina lahko zato povzroči neprijeten telesni vonj. Pri določeni genetski motnji, trimetilaminuriji, bolniki niso zmožni nadalje razgraditi trimetilamina in posledica je močan telesni vonj po ribah. Pri ublažitvi telesnega vonja pomaga dieta, ki vsebuje čim manj holina.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Choline, PDRHealth
  2. ^ "Choline" (An interview with Steven Zeisel, Editor-in-Chief of the Journal of Nutritional Biochemistry), Radio National Health Report with Norman Swan, Monday 17 April 2000