Hipokratova prisega

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Hipokratova prisega je prisega zdravnikov, ki jo izrečejo ob koncu izobraževanja. Splošno prepričanje je, da jo je napisal Hipokrat, pogosto imenovan tudi oče zahodne medicine, ali eden izmed njegovih učencev. Prisega je zapisana v jonski grščini (pozno 5. stoletje pr. Kr.) in je po navadi sestavni del Corpus Hippocraticuma. Strokovnjak za klasiko Ludwig Edelstein je podal idejo, da naj bi prisego napisali pitagorejci, vendar je ta teorija zaradi pomanjkanja podatkov o pitagorejski medicini zelo vprašljiva. V zgodovinskem in tradicionalnem kontekstu ima prisega v mnogih državah vlogo obreda, ki zdravnika vpelje v svoj poklic, čeprav se marsikje uporablja posodobljena različica besedila. Hipokratova prisega je eno najbolj znanih grških medicinskih besedil. Z njo zdravnik pri bogovih zdravja priseže, da bo branil številne etične standarde svojega poklica. Skozi stoletja so prisego pogosto spreminjali, da bi se bolje skladala z vrednotami različnih kultur, na katere je vplivala grška medicina. Hipokratovo prisego je presegla Ženevska deklaracija.

Besedilo prisege[uredi | uredi kodo]

Besedilo je prevedel Anton Sovre.

Prisežem na Apolona Zdravnika in Asklepija in Higiejo in Panakejo in na vse bogove in boginje ter jih kličem za priče:

  • da bom to prisego in to pogodbo izpolnjeval po zmožnosti in presodnosti:
  • da bom moža, ki me je izučil v zdravniški vedi, spoštoval kakor lastne starše in da bom delil z njim svoj preužitek ter mu pomagal, če bo v stiski;
  • da bom njegove sinove cenil kakor rodne brate in jih naučil svoje umetnosti, če bodo želeli pridobiti si jo, in to brez plačila in pismene pogodbe;
  • da bom strokovna navodila in predavanja in sploh vso učno snov preoddajal samo svojim sinovom, sinovom svojega učitelja in učencem, ki so po pogodbi zavezani in zapriseženi na zdravniški zakon, drugemu pa nikomur;
  • da bom dietična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v prid bolnikov ter odvračal od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno;
  • da ne bom nikoli nikomur - tudi ko bi me prosil - zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda;
  • dal bom svoje življenje in vedo svojo varoval vseskozi neomadeževano in pošteno;
  • da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, marveč da jih bom prepuščal delovnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo;
  • da bom v sleherno hišo, kamor me bodo klicali, stopil samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdrževal vsake zavestne in pogubne krivice, posebno pa spolnega občevanja z ženskami in moškimi osebami, svobodnimi in sužnji;
  • da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon, ker sem mnenja, da je take reči treba ohraniti zase kot (poklicno) skrivnost. Če bom torej to prisego vestno izpolnjeval in je ne bom prelomil, naj mi bo dana sreča in blagoslov v življenju in poklicu, da me bodo vsi ljudje imeli zmeraj v čislih, če pa jo bom prekršil in postal krivoprisežnik, naj me zadene nasprotno!