Grancim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Grancimi so serinske proteaze, ki jih sintetizirajo in izločajo naravne celice ubijalke in citotoksični limfociti T. V virusno okuženih in rakastih celicah inducirajo apoptozo in tako celice v končni fazi uničijo.[1]

Uveljavljena teorija o vstopu grancimov v tujo celico je ta, da perforini ustvariji pore v celični membrani (plazmalemi), preko katerih lahko vstopajo grancimi. Novejše raziskave so pokazale, da se pri določenih grancimih (GrA in GrB) v začetni fazi prenese skozi plazmalemo kompleks treh proteinov (grancim, perforin in določen pomožni protein) preko manoza-6-fosfat receptorja, nakar se v znotraj celice kompleks obda z membrano in tako tvori vezikel. Šele nato perforin omogoči prehod grancima v samo citoplazmo.[2]

Grancimi aktivirajo kaspaze, ključne izvajalce apoptoze, še posebej kaspazo-3, ki razgrajuje DNK. GrB poleg tega deluje med drugim tudi protein Bid, ki inducira nastanek proteinov Bax in Bak. Le-ta tvorita pore v zunanji membrani mitohondrijev in tako omogočita prehod citokromov c, ki so pomembna komponenta pri aktivaciji kaspaz-9 ter proteinov Smac/Diablo in Omi/Htr2, ki delujeta kot antagonista inhibitorjev apoptoze (IAP).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bots, M. & Medema, J.P. (2006). "Granzymes at a glance". J. Cell. Sci. 119 (24): 5011–4. doi:10.1242/jcs.03239. PMID 17158907. 
  2. ^ Buzza, M.S. & Bird, P.I. (2006). "Extracellular granzymes: current perspectives". Biol. Chem. 387 (7): 827–37. doi:10.1515/BC.2006.106. PMID 16913832.