Glušnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glušnik

Glušnik je priprava namenjena zaščiti sluha pred prevelikim hrupom. Spada med osebna varovalna sredstva.

Opis[uredi | uredi kodo]

Sestavljeni so iz dveh naušnikov, katera pokrivata ušesno školjko, ter iz povezovalnega loka.

V čelado vgrajeni glušniki

Povečini so izdelani iz plastične mase. Lok je lahko tudi kovinski, zaradi lažje nastavitve dolžine. V naušnike je vgrajena akustična pena, ki poveča zračno upornost. S tem se tudi zmanjša amplituda valov. Energija se pretvori v toploto.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Lahko se uporabljajo samostojno ali pa so vgrajeni v zaščitno čelado. Nekateri proizvajalci kombinirajo glušnike in slušalke, tako da omogočajo uporabniku medsebojno komunikacijo tudi v zelo hrupnem okolju.

Zaščita sluha[uredi | uredi kodo]

Uporaba glušnika

Glušnike bi morali uporabljati v vseh hrupnih okoljih, predvsem tam kjer se uporabljajo težka orodja, glasni delovni stroji, strelno orožje, itd. Uporaba glušnikov je priporočljiva v okoljih, kjer meja hrupa presega 80dB, v okoljih nad 85dB pa je obvezna.

Spodnja tabela prikazuje koliko časa smo lahko izpostavljeni različnim stopnjam hrupa.

Nivo hrupa (dB(A)) Maksimalna dnevna izpostavljenost
85 8 ur
91 2 ur
97 30 minut
103 7 minut

Glej tudi[uredi | uredi kodo]