Glicerol
| Glicerol | |
|---|---|
 |
|
 |
|
| IUPAC ime | propan-1,2,3-triol |
| Druga imena | Glicerin 99,50 |
| Identifikatorji | |
| Število CAS | 56-81-5 |
| PubChem | |
| EINECS število | |
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C3H5(OH)3 |
| Molekulska masa | 92.09382 g/mol |
| Videz | Brezbarvna tekočina |
| Gostota | 1,26g/cm3 |
| Tališče |
18,2oC |
| Vrelišče |
290oC |
| Parni tlak | < 0,1 hPa |
| Nevarnosti | |
| Plamenišče | 160oC |
| Meje eksplozivnosti |
0,9 Vol % |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH. Drugo ime zanj je glicerin. Uporabljajo ga v kozmetični industriji pri pripravi krem in mil, saj veže vodo, zato take izdelke označujejo kot hidratantne. V kemijski industriji je glicerol med drugim surovina za pripravo razstreliv. Glicerol ima gostoto 1,26 g/ml in je torej težji od vode. Pri sobni temperaturi je precej viskozna brezbarvna tekočina. Je sladkast in so ga v nekaterih primerih v preteklosti dodajali vinu, da bi dobilo bolj »žlahten« okus; to seveda ni dovoljeno.
Glicerol, na katerega se vežeta dve molekuli maščobnih kislin, je osnova spojin, ki so sestavine bioloških membran, trigliceridi (glicerol z vezanimi tremi molekulami maščobnih kislin) pa so olja in masti.
Glicerol se uporablja tudi pri izdelavi milnice za milne mehurčke.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Okoli leta 600 pred našim štetjem so feničani širili alkimistično znanje o tem kako narediti milo. Nekaj let kasneje se je njegova razpoznavnost razširila preko Marseilla, Galcie in germanskih narodov. V začetku te organske spojine se ni imenoval "glicerin" ali "glicerol", ta imena so ustvarjena v dvajsetem stoletju. V štirinajstem stoletju, v času Charlesa I, so uvedli trgovino in proizvodnjo mila. V naslednjem stoletju je bilo to znanje skok iz alkimije do kemije. Leta 1741 je angleški kemik Claude Joseph Geoffroy okrepil svoj študij o naravni maščobi, kar je privedlo do odkritja glicerina. Manj kot 40 let kasneje, leta 1779 je švedski kemik Carl Wilhelm Scheele, prvi izoliral to spojino, s segrevanjem mešanice svinčevega oksida (PbO) z olivnim oljem. To je bilo formalno odkritje, ki vsebuje naravne maščobe in olja, glicerin.
[uredi] Prisotnost
Glicerol je prisoten v vseh oljih in maščobah, kombinacija živalskega in rastlinskega izvora, povezana z maščobnimi kislinami kot so stearinska, oleinska, palmitinska in lavrinska kislina v obliki trigliceridove molekule. Kokosovo olje in palmovo olje vsebuje visoko raven (70-80%) maščobne kisline, ogljikove verige, od 6-14 ogljikovih atomov. Glicerol je prisoten v vseh celicah živali in rastlin, kot del celične membrane v obliki fosfolipidov.
[uredi] Presnova
Glicerol je predhodnik za sintezo trigliceridov in fosfolipidov v jetrih in maščobnem tkivu. Ko je v telesu nakopičena maščoba se glicerol in maščobne kisline sprostijo v krvni obtok. Glicerol se lahko pretvori v glukozo v jetrih, ki zagotavlja energijo za celični metabolizem.
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Glej tudi
