Fiziologija vadbe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Fiziologija vadbe, z drugimi besedami fiziologija telesne aktivnosti, spada med medicinske stroke, ki vključujejo preučevanje akutnega odziva in kronične adaptacije na vadbo. Razumevanje učinka vadbe zahteva proučevanje specifičnih sprememb v mišičnem, srčno-žilnem in nevrohumoralnem sistemu, ki vodijo v spremembe funkcionalne kapacitete ter moči, ki so lahko posledica vadbe vzdržljivosti in vadbe moči [1]. Učinek vadbe na telo je definiran kot reakcija na adaptacijske odzive telesa, nastale [2] zaradi vadbe, oziroma kot povišanje presnove zaradi vadbe [3].

Vadbeni fiziologi preučujejo vpliv vadbe na patologijo ter mehanizme, preko katerih lahko vadba zmanjšuje ali prepreči napredovanje različnih bolezenskih stanj.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Britanski fiziolog Archibald Hill je leta 1922 predstavil koncept maksimalne porabe kisika in kisikovega dolga [4] [5]. Hill in nemški zdravnik Otto Meyerhof sta si leta 1922 razdelila Nobelovo nagrado na področju fiziologije in medicine za njuno delo povezano z energijsko presnovo mišic [6]. Izhajajoč iz tega dela so znanstveniki nato začeli z merjenjem porabe kisika med vadbo. Z najbolj vidnim prispevkom k temu so pripomogli Henry Taylor iz Univerze Minnesota, skandinavski znanstvenik Per-Olof Astrand, Bengt Saltin v 50-ih in 60-ih letih, Harvardski laboratorij za testiranje izčrpanosti, Nemške univerze ter tudi Raziskovalni center za mišice v Kobenhavnu [7] [8].

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Awtry, Eric H.; Balady, Gary J. (2007). "Exercise and Physical Activity". In Topol, Eric J. (ed.). Textbook of Cardiovascular Medicine (3rd ed.). Lippincott Williams & Wilkin. p. 83. ISBN 978-0-7817-7012-5
  2. Bompa, Tudor O.; Haff, G. Gregory (2009) [1983]. "Basis for Training". Periodization: Theory and Methodology of Training (5th ed.). Champaign, Illinois: Human Kinetics. pp. 12–13. ISBN 9780736085472.
  3. Lee, Buddy (2010). Jump Rope Training (2nd ed.). Human Kinetics. p. 207. ISBN 978-0-7360-8978-4.
  4. Hale, Tudor (2008-02-15). "History of developments in sport and exercise physiology: A. V. Hill, maximal oxygen uptake, and oxygen debt". Journal of Sports Sciences. 26 (4): 365–400. doi:10.1080/02640410701701016. ISSN 0264-0414. PMID 18228167. S2CID 33768722
  5. Bassett, D. R.; Howley, E. T. (1997). "Maximal oxygen uptake: "classical" versus "contemporary" viewpoints". Medicine & Science in Sports & Exercise. 29 (5): 591–603. doi:10.1097/00005768-199705000-00002. ISSN 0195-9131. PMID 9140894.
  6. "The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1922". NobelPrize.org. Retrieved 2018-10-11.
  7. Seiler, Stephen (2011). "A Brief History of Endurance Testing in Athletes" (PDF). SportScience. 15 (5)
  8. "History of Exercise Physiology". Human Kinetics Europe. Retrieved 2018-10-11