Epikranialna mišica
| Epikranialna mišica | |
|---|---|
 Epikranialna mišica (temno rdeče) na stranskem prikazu mišic glave. | |
| Podrobnosti | |
| Sestav | Mišice glave |
| Izvor | Sprednji rob preprege (frontalni trebuh) in zadnji rob preprege (zatilni trebuh) |
| Narastišče | Koža pod obrvmi in glabelo (frontalni trebuh) mastoidni odrastek ter področje ob liniji nuchae supremi (zatilni trebuh) |
| Arterija | A. temporalis superficialis |
| Živec | N. facialis |
| Akcije | Mrščenje čela |
| Identifikatorji | |
| Latinsko | M. Epicranius |
| TA | A04.1.03.003 |
| FMA | 9624 |
| Anatomski izrazi za mišico | |
Epikranialna mišica (lat. M. epicranius) je mimična mišica, ki prekriva lobanjski svod. Na zgornjem delu je čvrsto zraščena s kožo, spodaj pa se z rahlim vezivom pripenja na periost čelnice in zatilnice. Epikranialni mišični kompleks sestavljata dve mišici: M. occipitofrontalis in M. temporoparietalis, pri čemer je druga pri večini ljudi zakrnela in ne opravlja svoje funkcije. Večji del predstavlja zatilno-čelna mišica, ki je zgrajena iz štirih trebuhov in centralno potekajoče preprege (galea aponeurotica).[1]
M. occipitofrontalis[uredi | uredi kodo]
Zatilno-čelna mišica predstavlja večji del epikranialnega mišičnega kompleksa. Gradijo jo štirje trebuhi: 2 venter frontalis in 2 venter occipitalis. Venter frontalis je parna štirioglata mišica čela, ki izvira s sprednjega roba vezivaste preprege in se končuje v koži pod obrvmi in glabelo. Omogoča dvigovanje obrvi in nagubavanje čela. Zadnji trebuh je venter occipitalis. Gre za parno štirioglato mišico zaglavja, ki izvira z zadajšnjega robu preprege in je pripeta na področju lateralno od linije nuchae supremae ter na mastoidni odrastek.[1]
M. temporoparietalis[uredi | uredi kodo]
Senčnično-temenska mišica predstavlja manjši del epikranialnega mišičnega kompleksa. Je rudimentarna mišica uhlja, ki pri večini ljudi zaradi zakrnelosti ne opravlja svoje funkcije.[1]
