Entekavir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Entekavir
Klinični podatki
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabeperoralno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Vezava na beljakovine13 %
Razpolovni čas128–149 ur
Izločanjeskozi ledvice: 62–73 %
Identifikatorji
  • 2-amino-9-[(1S,3R,4S)-4-hidroksi-3-(hidroksimetil)-2-metilideneciklopentil]-6,9-dihidro-3H-purin-6-on
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.111.234 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC12H15N5O3
Mol. masa277,279 g/mol
3D model (JSmol)
  • O.C=C3[C@H](CO)[C@@H](O)C[C@@H]3n2cnc1c2\N=C(\N)NC1=O
  • InChI=1S/C12H15N5O3.H2O/c1-5-6(3-18)8(19)2-7(5)17-4-14-9-10(17)15-12(13)16-11(9)20;/h4,6-8,18-19H,1-3H2,(H3,13,15,16,20);1H2/t6-,7-,8-;/m0./s1
  • Key:YXPVEXCTPGULBZ-WQYNNSOESA-N

Entekavir (okrajšano ETV) (INN) je protivirusna učinkovina za peroralno uporabo, ki se uporablja za zdravljenje okužbe s hepatitisom B. Na tržišču je pod zaščitenim imenom Baraclude (BMS).

Entekavir je nukleozidni analog[1] gvanina, ki zavira reverzno transkriptazo in s tem podvojevanje in prepisovanje DNK v procesu virusne replikacije.

Ameriški Urad za prehrano in zdravila je uporabo zdravila odobril marca 2005.

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Pri uporabi entekavirja se pogosto pojavljajo naslednji neželeni učinki: glavobol, omotica, somnolentnost, nespečnost, bruhanje, driska, siljenje na bruhanje, dispepsija, povečane vrednosti transaminaz ter utrujenost. Občasno se pojavljata tudi izpuščaj in alopecija (izpadanje las). Poročali so tudi o primerih laktacidoze.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Sims KA, Woodland AM (2006). »Entecavir: a new nucleoside analog for the treatment of chronic hepatitis B infection«. Pharmacotherapy. 26 (12): 1745–1757. doi:10.1592/phco.26.12.1745. PMID 17125436.
  2. Povzetek glavnih značilnosti zdravila: http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Product_Information/human/000623/WC500051984.pdf Arhivirano 2014-04-24 na Wayback Machine.; vpogled: 4. 6. 2011.