Ekološka nesreča v Ajki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mesto pred nesrečo

Ekološka nesreča v mestu Ajka na Madžarskem se je pripetila 4. oktobra 2010, ko je popustil zbiralnik odpadnih snovi iz bližnje tovarne aluminija; posledično se je po naselju in okolici razlila strupena snov, ki je vstopila tudi v vodni sistem ter porečje in samo Donavo.

Kronologija nesreče[uredi | uredi kodo]

Satelitski posnetek razlitja.

Do nesreče je prišlo zaradi poškodovanega rezervoarja v tovarni aluminija Ajka, v vasi Kolontar. Izteklo je 800.000 m3 strupenega blata – odpadne gošče, ki je v trenutku zalilo približno 300 m × 500 m površine v neposredni bližini tovarne, ponekod celo v višini 2 m poplavnega vala. Vasi Kolontar in Devecser so povsem uničene in za življenje ljudi vsaj še leto dni ne bodo primerne.

Zastrupljenih je najmanj 40 km2 površine, nekatere reke pa so že označili za »mrtve«.

Rdeče blato, ki se je izteklo v potok Torno in v reko Marcal, je pomorilo ribe in skoraj vsa živa bitja. Doseglo je tudi reko Donavo, vendar trenutni rezultati preiskav ne potrjujejo škodljivih vplivov za človeka.

Nesreča je zahtevala 9 smrtnih žrtev, več kot 150 poškodovanih ljudi. Uničenih je najmanj 400 hiš, obdelovalne površine so v celoti uničene. Rdeče blato je ob izlitju s seboj nosilo avtomobile, rušilo mostove in hiše.

Področje nesreče v tej panonski pokrajini je zajelo tudi onesnaženost podtalnice, pitne vode, ki se na tem področju nahaja že na globini treh metrov.

Evakuacija prebivalstva najbolj ogroženih področij se je začela 9. oktobra 2010, saj razmere po katastrofi niso bile več primerne za življenje. Oblasti so zaradi razlitja strupene snovi v treh okrožjih Veszprem, Gyor-Moson- Sopron in Vas, razglasile izredne razmere. Sporno ob vsem tem je, da so Madžarske oblasti svetovno javnost o dogodku obvestile šele 5. oktobra 2010.

Rdeče blato[uredi | uredi kodo]

Podrobna satelitska slika področja severozahodno od jezu ob poškodovanem rezervoarju

Rdeče blato (gošča) nastane kot stranski produkt pri proizvodnji aluminija iz boksita po postopku BAYER. Odpadna gošča vsebuje strupene soli težkih kovin, ki je ob zaužitju smrtonosna. Značilna rdeča barva nastaja zaradi vsebnosti hidriranega železovega (III) oksida, ki je glavna sestavina rdečega blata. Gre za zelo alkalno, gosto tekočino, ki se hrani na prostem v velikih bazenih, ribnikih.

Za razliko od ostalih stranskih produktov rudarske jalovine, rdeče blato sicer ne vsebuje zelo visokih vrednosti težkih kovin, pa vendar še vedno sedemkrat več kot je predpisan normativ vsebnosti normalnih tal.

V primeru dotika povzroča opekline in poškoduje oči, ni pa sicer radioaktivna in ne vsebuje cianida.

Sestava rdečega blata[uredi | uredi kodo]

  • 40-45 % Fe2O3 (železov(III)-oksid), ki daje značilno rdečo barvo
  • 10-15 % Al2O3 (aluminijev-oksid)
  • 10-15 % SiO2 (silicijev-dioksid) natrijev in kalcijev-aluminijevi silikat
  • 6-10 % CaO (kalcijev-oksid)
  • 4-5 % TiO2 (titanov-dioksid)
  • 5-6 % Na2O (natrijev-oksid )

Dogodki po nesreči[uredi | uredi kodo]

Organizacija Greenpeace na Madžarskem je v dveh laboratorijih opravila testiranja vzorcev, z onesnaženega področja Kolontáron. Rezultati so šokirali madžarsko javnost, saj so odkrili "visoke" vrednosti arzena (110 mg/kg), živega srebra (1,3 mg/kg) in kroma (660 mg/kg). Koncentracija arzena je bila 25-krat večja od dovoljene za pitno vodo. Drugih nevarnih snovi testiranja ne odkrijejo. Organizacija Greenpeace predlaga, da se omeji uporaba pitne vode in zahteva sanacijo onesnaženega področja z mednarodno pomočjo.

Sanacija[uredi | uredi kodo]

Reka Marcal pred nesrečo
Reka Marcal - danes mrtva reka

Pri zmanjševanju posledic nesreče od prvega dne pomaga na stotine reševalcev, strokovnjakov, vojakov in policistov.

Prve predlogi sanacije so vključevali postopke odvoza onesnažene zemlje (blato in najmanj 20 cm zemlje izkopa), na novo pa bi morali navoziti skoraj 8 milijonov m³ prsti.

Reševalci v reko Marcal zlivajo kalcijev in magnezijev nitrat, ki naj bi nase vezala nevarne kemikalije. S tem bo onemogočeno, zajezeno nadaljnje onesnaževanje vode in rodovitne zemlje.


Preiskava o vzrokih in odgovornostih za nesrečo[uredi | uredi kodo]

Nacionalni preiskovalni urad (NBI) je uvedel preiskavo o vzorkih in morebitnih krivcih za nastalo ekološko nesrečo. Očitana so kazniva dejanja (neprofesionalno vodenje in neodgovornost, povzročitve smrti zaradi malomarnosti). 11. oktobra 2010 je policija pridržala izvršnega direktorja tovarne MAL ; g. Bakonyija Zoltánta, toda 13. oktobra 2010 je bil spuščen na prostost zaradi pomanjkanja dokazov. Tožilstvo je že podalo pritožbo na odločbo, policija pa prav tako nadaljuje z obsežno preiskavo dogodkov nesreče.

Mednarodna pomoč[uredi | uredi kodo]

Prizadeto območje

Prvi je ponudil finančno pomoč madžarski rojak Soros György – izseljenec v ZDA in sicer je prispeval 1 milijon dolarjev denarne pomoči. Pomoč je poslal tudi italijanski Madžar George Pataki .

Madžarska verska skupnost Karitas je pričela z zbiranjem prispevkov za prebivalce ogroženih področij. MKB Veszprem KC 2010 je organiziral posebno tombolo. Zbrana sredstva so namenili članom rokometnega kluba iz kraja Devecseri. Rdeči križ je s pomočjo madžarske televizije in radia pričel z zbiranjem prispevkov in druge oblike pomoči za prizadete prebivalce.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]