Doping

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oznaka za protidopinško kontrolo na Dirki po Nemčiji 2005

Doping so nedovoljene snovi umetnega izvora, ki tako fizično kot psihično vplivajo na športnike in njihove dosežke. To so snovi, ki po eni strani povečujejo sposobnosti športnikov, vendar imajo lahko tudi več hudih stranskih učinkov. Za odkrivanje zlorabe nedovoljenih snovi v profesionalnem športu, so pred, med in/ali po tekmovanju športniki podvrženi protidopinškim kontrolam. Ob potrditvi prisotnosti nedovoljenih snovi v telesu, ki presegajo mejo tolerance, v dveh neodvisno preiskanih vzorcih, pristojna nacionalna ali mednarodna športna zveza športnika kaznuje z odvzemom doseženih rezultatov pod vplivom nedovoljenih sredstev in mu prepove nastopanje na profesionalnih tekmovanjih za določen čas, tipično za dve leti ob prvem odkritju.

Znano je, da jih uporabljajo predvsem profesionalni športniki, čeprav so v devetdesetih letih takšne snovi začeli uporabljati tudi pri amaterskih športih. Doping je uporaba ali dajanje tekmovalcu snovi, ki bi lahko umetno izboljšale njegove fizične in mentalne sposobnosti, s katerimi se poveča vzdržljivost in moč. Seznam nedovoljenih snovi v športu se postopoma dopolnjuje, saj biotehnologija, ki omogoča odkrivanje novih snovi napreduje.

Stranski učinki dopinga[uredi | uredi kodo]

Povzroči lahko infarkt, povečanje krvnega pritiska, nastanek strdkov v žilah, trombozo, razne vrste rakavih obolenj ali celo takojšnjo smrt, če je odmerek prevelik.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]