Dedumoz II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dedumoz II.
Dudimoz, Tutimaios
Stela CG 20533 Dedumoza II. iz Gebeleina[1]
Stela CG 20533 Dedumoza II. iz Gebeleina[1]
Faraon
Vladavinanekaj časa med letoma 1588 pr. n. št. in 1582 pr. n. št. (Ryholt) (Šestnajsta dinastija (Ryholt, Baker) ali Trinajsta dinastija (von Beckerath, Schneider, Franke))
PredhodnikDedumoz I. ?
NaslednikDžedankhre Montemsaf ?
Vladarski nazivi
Prenomen  (Praenomen)
Džedneferre
Ḏd-nfr-Rˁ
Ra je trajen in popoln
M23L2
raDdnfr
Nomen
Dedumoz
Dd-msw
[Bog] ga izoblikoval/mu je dan
G39N5<
D37
D37		 mssw
>

Torinski seznam kraljev:
nezanesljivo, kolona 7, vrstica 13
HASHmssZ5HASH
OčeDedumoz I. ?

Džedneferre Dedumoz II. je bil faraon, ki je vladal v drugem vmesnem obdobju Egipta. Po mnenju egiptologov Kima Ryholta in Darrella Bakerja je spadal v tebansko Šestnajsto egipčansko dinastijo.[2][3] Jürgen von Beckerath, Thomas Schneider in Detlef Franke v njem vidijo faraona iz Trinajste dinastije.[4][5][6][7]

Trinajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Williams in drugi imajo Dedumoza za zadnjega vladarja Trinajste dinastije. Natančni datumi njegovega vladanja niso znani. Po splošno sprejeti egipčanski kronologiji se je njegova vladavina končala verjetno okoli leta 1690 pr. n. št.[8]

Dokazi[uredi | uredi kodo]

Risba Džedneferrejevega, morda Dedumozovega skarabeja[9]

Džedneferre Dedumoz II. je znan s stele iz Gebeleina, ki je zdaj v Kairskam muzeju (CG 20533).[10] Na steli Dedumoz piše, da je bil vzgojen za vladarja, kar morda kaže, da je bil sin faraona Dedumoza I., čeprav bi napis lahko bil zgolj propaganda. Vojaški prizvok napisa bi lahko bil odraz stalnega vojnega stanja v zadnjih letih Šestnajste dinastije, ko so njihovo ozemlje napadli Hiksi:[11]

Dobri bog, ljubljenec Teb: Izbran od Hora, ki krepi njegovo [vojsko], ki se je pojavil kot blisk sonca, ki ga odobravata kraljestvi obeh dežel, on, ki pripada klicanju [= ki je bil izvoljen z glasovanjem].

Ludwig Morenz je prepričan, da bi omenjeni odlomek s stele, zlasti tisti »ki ga odobravata kraljestvi obeh dežel«, lahko potrdil sporno idejo Eduarda Meyerja, da so bili nekateri faraoni voljeni.[11]

Dedumoz II. kot Jožefov Tutimaios[uredi | uredi kodo]

Dedumoza so večkrat poskusili povezati z zgodbo o Tutimajevem[12][13] konfliktu s Hiksi in njegovem padcu, ki jo je zapisal zgodoviar Jožef Flavij.[14] Povezava med Dedumozom in Tutimajem je v najboljšem primeru slabo podprta in je ne podpirajo niti jezikovna (ime Tutimaios zelo verjetno izhaja iz imena Džehutimose) niti zgodovinska dejstva.[15] Zgleda, da gre za nerazumevanje primarnega vira ali pisno napako.[16]

Druge kronologije[uredi | uredi kodo]

Zgodovinar Immanuel Velikovsky in egiptolog David Rohl sta poskušala Dedumoza II. izenačiti s faraonom iz Druge knjige stare zaveze.[17] Zlasti Rohr je poskušal spremeniti poglede na zgodovino Starega Egipta s skrajšanjem tretjega vmesnega obdobja Egipta za skoraj 300 let, s čimer se je spremenila časovnica svetopisemske pripovedi in Dedumoz je postal faraon iz Eksodusa.[18] Rohlova teorija seveda ni dobila podpore znanstvenikov s tega področja.[19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Hans Ostenfeldt Lange (1863-1943); Maslahat al-Athar; Heinrich Schäfer, (1868-1957): Catalogue General des Antiquites du Caire: Grab- und Denksteine des Mittleren Reichs im Museum von Kairo, Tafel XXXVIII, (1902) available copyright-free online, see CG 20533 p. 97 of the online reader
  2. ↑ Ryholt, K.S.B. (1997): The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800 - 1550 BC, Copenhagen: Museum Tusculanum Press. ISBN 87-7289-421-0.
  3. ↑ Darrell D. Baker (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, London. ISBN 978-1-905299-37-9.
  4. ↑ Jürgen von Beckerath: Untersuchungen zur politischen Geschichte der Zweiten Zwischenzeit in Ägypten, Glückstadt, 1964.
  5. ↑ Jürgen von Beckerath: Chronologie des pharaonischen Ägyptens, Münchner Ägyptologische Studien 46, Mainz am Rhein, 1997.
  6. ↑ Thomas Schneider: Ancient Egyptian Chronology, uredniki Erik Hornung, Rolf Krauss, David a. Warburton, str. 187.
  7. ↑ Detlef Franke: Das Heiligtum des Heqaib auf Elephantine, Geschichte eines Provinzheiligtums im Mittleren Reich, Studien zur Archäologie und Geschichte Altägyptens, vol. 9, Heidelberger Orientverlag, Heidelberg 1994, ISBN 3-927552-17-8 (Heidelberg, Universität, Habilitationsschrift, 1991), str. 77-78.
  8. ↑ Chris Bennett: A Genealogical Chronology of the Seventeenth Dynasty, Journal of the American Research Center in Egypt 39 (2002): 123-155.
  9. ↑ Flinders Petrie: A History of Egypt - vol 1 - From the Earliest Times to the XVIth Dynasty (1897), str. 245, f. 148.
  10. ↑ W. V. Davies: The Origin of the Blue Crown, The Journal of Egyptian Archaeology 68 (1982): 69-76.
  11. ↑ 11,0 11,1 Ludwig Morenz, Lutz Popko: A companion to Ancient Egypt, vol 1, Alan B. Lloyd editor, Wiley-Blackwell, str. 106.
  12. ↑ Grimal, Nicolas (1992): A History of Ancient Egypt, Oxford: Blackwell Books, ISBN 9780631174721, str. 185.
  13. ↑ Hayes, William C. (1973): Egypt: from the death of Ammenemes III to Seqenenre II v Edwards, I.E.S.: The Cambridge Ancient History (3rd ed.), vol. II, part 1. Cambridge University Press, ISBN 0 521 082307, str. 52.
  14. ↑ Josephus, Flavius (2007): Against Apion, Leiden-Boston: Brill, ISBN 978 90 04 11791 4, str. 75-77.
  15. ↑ Wolfgang Helck, Eberhard Otto, Wolfhart Westendorf, Stele - Zypresse: Volume 6 of Lexikon der Ägyptologie, Otto Harrassowitz Verlag, 1986.
  16. ↑ Erik Hornung, Rolf Krauss, David Warburton (uredniki): Handbook of Ancient Egyptian Chronology, Handbook of Oriental Studies, Brill: 2006, str. 196, op.134.
  17. ↑ David M. Rohl: Pharaohs and Kings, New York, 1995, ISBN 0-609-80130-9.
  18. ↑ Rohl, David (1995): Chapter 13, A Test of Time, Arrow, ISBN 0-09-941656-5, str. 341–348.
  19. ↑ Chris Bennett: Temporal Fugues, Journal of Ancient and Medieval Studies XIII (1996).
Dedumoz II.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Dedumoz I. ? 		Faraon
med 1588 pr. n. št. in 1582 pr. n. št. 		Naslednik: 
Montemsaf ?
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dedumoz_II.&oldid=5022400«