Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Izvor[uredi | uredi kodo]
Danajci so omenjeni že v Amarnskih pismih iz poznega 14. stoletja pr. n. št. in so morda povezani z "deželo Danuna" pri Ugaritu.[1] Kasneje so jih Egipčani opisovali kot eno od Ljudstev z morja.[2]
Hetitsko cesarstvo[uredi | uredi kodo]
Denjeni so se istovetili s prebivalci Adane v Kilikiji v poznem Hetitskem cesarstvu. Naselili naj bi se tudi na Cipru.
Hetitsko besedilo[3] omenja Mopsa, enega od dveh grških mitoloških vidcev. Njegovo ime je omenjeno tudi na dvojezični Karatepski steli v Kilikiji, napisani v 7. stoletju pr. n. št. V hieroglifski luvijščini je zapisano kot Moksos, v feničanščini pa kot Mopsos (mps). Denjeni so se imenovali Dananijim[4] in živeli v Mopsukereni (Mopsov izvir) in Mopsuhestiji (Mopsovo srce) v Kilikiji.
Pohodi v Egipt in naselitev[uredi | uredi kodo]
Denjeni so bili med napadalci, ki so v vzhodnosredozemskem srednjem veku okoli leta 1207 pr. n. št. v zavezništvu z Libijci in drugimi Ljudstvi z morja med vladanjem Ramzesa III. napadli Egipt.[2] Faraoni Dvajsete egipčanske dinastije so jim dovolili naselitev v Kanaanu. Večino Kanaana so še v 11. stoletju pr. n. št. obvladovala Ljudstva z morja.[2]
Egejsko morje[uredi | uredi kodo]
Lončenina iz pozne helade IIIC 1b, odkrita v Kilikiji, dokazuje tesne stike Kilikije z Egejskim morjem. Nekateri zgodovinarji omenjajo tudi povezavo Denjenov z grškimi Danajci (alternativno ime za Ahajce iz Homerjeve Iliade).
Grški mit omenja Danaja (grško Δαναός Danaós), ki je s svojimi petdesetimi hčerkami odšel iz Egipta in se naselil v Argosu. Danajeva hčerka Danaa je imela z Zevsom sina Perzeja, ki je zgradil Mikene.
Pleme Dan[uredi | uredi kodo]
Nekateri avtorji domnevajo, da so se Denjeni pridružili Hebrejcem in ustvarili eno od dvanajstih izvirnih izraelskih plemen. Za domnevo ni nobenega trdnega dokaza.
Prvi, ki je poskušal Denjene povezati s plemenom Dan, je bil Yigael Yadin. Njegove trditve, da so Denjene odpeljali v Egipt in jih kasneje naselili na sredozemsko obalo med kaforitske Filistejce in Tjekerje in da iz njih izvira pleme Dan, je po mnenju večine izraelskih zgodovinarjev v nasprotju z izraelsko zgodovino.[5]
Najslavnejši Danit je bil Samson, za katerega nekateri zgodovinarji domevajo, da je posvojen iz starih denjenskih legend.[6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Aulus Gellius, René Marache. Les Belles lettres. Les nuits attiques. 1991. str. 39.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Ian Shaw, Robert Jameson. A dictionary of archaeology. Wiley-Blackwell, 2002. str. 515. ISBN 0-631-23583-3, ISBN 978-0-631-23583-5.
- ↑ Burkert, Walter (1992). The Orientalizing Revolution: Near Eastern Influence on Early Archaic Greece. Cambridge:Harvard University Press. str. 52.
- ↑ The journal of Egyptian archaeology, Volumes 47-49. Egypt Exploration Fund, Egypt Exploration Society. 1961. str. 80
- ↑ Mark W. Bartusch. "Understanding Dan: an exegetical study of a biblical city, tribe and ancestor". Journal for the study of the Old Testament: Supplement series, Continuum International Publishing Group 379 (2003).
- ↑ Peter Lang (2006). Samson: the hero and the man: the story of Samson. str. 278-282. ISBN 3-03910-852-2, ISBN 978-3-03910-852-7.