Bruce McLaren
| Bruce McLaren | |
 |
|
| Narodnost |  Novozelandec |
| Svetovno prvenstvo Formule 1 | |
|---|---|
| Aktivne sezone | 1959 - 1970 |
| Moštva | Cooper, McLaren |
| Dirke (štarti) | 104 (100) |
| Naslovi | 0 |
| Zmage | 4 |
| Osvojene stopničke | 27 |
| Pole pozicije | 0 |
| Prvenstvene točke | 188,5 (196,5)[1] |
| Najhitrejši krogi | 3 |
| Prva dirka | Velika nagrada Nemčije 1959 |
| Prva zmaga | Velika nagrada ZDA 1959 |
| Zadnja zmaga | Velika nagrada Belgije 1968 |
| Zadnja dirka | Velika nagrada Monaka 1970 |
| Neprvenstvene dirke Formule 1 | |
| Dirke | 46 |
| Zmage | 3 |
| Pole pozicije | 5 |
| Najhitrejši krogi | 5 |
| Prva dirka | Velika nagrada N. Zelandije 1958 |
| Prva zmaga | Lavant Cup 1962 |
| Zadnja zmaga | Race of Champions 1968 |
| Zadnja dirka | BRDC International Trophy 1970 |
| Mednarodni hram slavnih, 1991 | |
Bruce Leslie McLaren, novozelandski dirkač Formule 1, * 30. avgust 1937, Auckland, Nova Zelandija, † 2. junij 1970, West Sussex, Anglija, Velika Britanija.
Bruce McLaren je pokojni novozelandski dirkač Formule 1 in ustanovitelj moštva McLaren. Debitiral je v sezoni 1959 s Cooperjem, ko je že na prvi dirki sezone za Veliko nagrado Nemčije osvojil prve točke s petim mestom, na svoji tretji dirki za Veliko nagrado Velike Britanije prve stopničke za tretjo mesto ter na zadnji dirki sezone za Veliko nagrado ZDA prvo zmago. V naslednji sezoni 1960 je z zmago na Veliki nagradi Argentine ter še tremi drugimi in dvema tretjima mestoma osvojil drugo mesto v prvenstvu. Po nekoliko slabši sezoni 1961, je v sezoni 1962 s svojo tretjo zmago na dirki za Veliko nagrado Monaka ter še enim drugim in tremi tretjimi mesti osvojil tretje mesto v prvenstvu. Od sezone 1966 je dirkal za svoje moštvo McLaren in z njim tudi osvojil prvo zmago v sezoni 1968 na dirki za Veliko nagrado Belgije, kar je bila njegova četrta in zadnja zmaga, ter tretje mesto v prvenstvu sezone 1969 s tremi uvrstitvami na stopničke. Po dveh odstopih in enem drugem mestu v sezoni 1970 se je smrtno ponesrečil na testiranjih na stezi Goodwood Circuit v Angliji.
[uredi] Popolni rezultati Formule 1
(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj, poševne pa najhitrejši krog)
[uredi] Glej tudi
[uredi] Opombe
- ^ 1,0 1,1 Do vključno sezone 1990 vse osvojene točke niso štele za dirkaško prvenstvo (Glej seznam načinov točkovanj za več informacij). Število pred oklepajem označuje prvenstvene točke, število v oklepaju pa vse osvojene točke.
| Športni dosežki | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Nihče |
Prvak Formule Tasman 1964 |
Naslednik: Jim Clark |
| Predhodnik: Jochen Rindt Masten Gregory |
Zmagovalec 24 ur Le Mansa 1966 sotekmovalec: Chris Amon |
Naslednik: Dan Gurney A.J. Foyt |
| Predhodnik: John Surtees |
Prvak serije Can-Am 1967 |
Naslednik: Denny Hulme |
| Predhodnik: Denny Hulme |
Prvak serije Can-Am 1969 |
Naslednik: Denny Hulme |
| Športni rekordi | ||
| Predhodnik: Troy Ruttman 22 let, 80 dni (Indianapolis 500 1952) |
Najmlajši dirkač s točkami v F1 21 let , 253 dni (Velika nagrada Monaka 1959) |
Naslednik: Ricardo Rodríguez 20 let, 123 dni (VN Belgije 1962) |
| Predhodnik: Stirling Moss 24 let, 303 dni (VN Velike Britanije 1954) |
Najmlajši dirkač F1 z najhitrejšim krogom 21 let, 322 dni (VN Velike Britanije 1959) |
Naslednik: Fernando Alonso 21 let, 321 dni (VN Kanade 2003) |
| Predhodnik: Troy Ruttman 22 let, 80 dni (Indianapolis 500 1952) |
Najmlajši dirkač F1 na stopničkah 21 let, 322 dni (VN Velike Britanije 1959) |
Naslednik: Elio de Angelis 21 let, 307 dni (VN Brazilije 1980) |
